): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči. poslanke in poslanci, ostali sodelujoči.

Gotovina ima pomembno vlogo v Republiki Slovenij. Glede na študijo Evropske centralne banke iz leta 2022 je bilo v Sloveniji v letu 2022 kar 73 % vseh transakcij opravljenih v gotovini in tudi delež gotovinskih transakcij na prodajnih mestih, glede na število transakcij, se od leta 2019 do 2022 ni spremenil. Po podatkih Banke Slovenije se vrednost dvigov gotovine na bankomatih in bančnih okencih v Sloveniji od leta 2015 naprej giblje enakomerno, med šest in sedem milijard evrov letno, ne pada, medtem ko vrednost transakcij plačil s karticami preko post terminalov od leta 2020 raste.

Gotovina kot plačilni instrument je torej splošno uporabna, dostopna, sprejeta, hitra in omogoča nadzor nad plačnikovo porabo. Odločitev o uporabi gotovine je torej na posamezni osebi, je pa še posebej uporabljena pri tistih, ki nimajo dostopa do elektronskih plačilnih sredstev oziroma iz različnih upravičenih razlogov raje uporabljajo fizični denar kot druge plačilne instrumente. Poleg tega je trenutno gotovina edini plačilni instrument, ki vsakomur omogoča takojšnjo poravnavo plačilne transakcije ter mu ob tem zagotavlja seveda zasebnost.

A po mnenju Vlade Republike Slovenije predlog za spremembo Ustave Republike Slovenije z namenom zapisa pravice do uporabe gotovine ni potreben, niti primeren, in sicer primarno iz naslednjih razlogov. Evropska unija ima na podlagi pogodbe o delovanju EU izključno pristojnost na področju monetarne politike držav članic, katerih valuta je evro. V primeru zapisa pravice do uporabe evrogotovine v Ustavo Republike Slovenije, bi torej lahko šlo za ravnanje, ki pomeni neupoštevanje načela izključne pristojnosti EU na področju monetarne politike držav članic EU, ki uporabljajo evro. Nadalje je status evrokovancev in evro bankovcev kot zakonitega plačilnega sredstva že pravno urejen in opredeljen v obstoječih predpisih EU in v nacionalnem pravu, to je v Zakonu o uvedbi evra. Tudi skozi evropsko sodno prakso se ščiti status gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva v EU.

Posebej tudi poudarjamo, da je za ohranitev možnosti gotovinskega plačevanja Evropska komisija 28. junija lani objavila Predlog uredbe o evrobankovcih in evrokovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu. Ta uredba, ta predlog uredbe jasno določa pravila, na podlagi katerih bo tudi v prihodnje zagotovljen dostop do gotovine in obveznost njenega sprejemanja. Predlog uredbe namreč določa, da status zakonitega plačilnega sredstva, ki ga ima gotovina, pomeni, da je njeno sprejemanje obvezno, da se sprejema s polno nominalno vrednostjo in da ima učinek izpolnitve plačilne obveznosti. Prejemnik plačila ne sme zavrniti evro gotovine, predložene za plačilo, razen, če sta se stranki dogovorili o drugačnem plačilnem sredstvu ali se uporablja izjema.

Predlog določa tudi obveznost držav članic, da na svojem ozemlju zagotovijo zadosten in učinkovit dostop do gotovine v vseh regijah, torej tako na mestnih območjih kot izven njih. Države članice bodo morale spremljati dostop do gotovine in o oceni razmer letno poročati Evropski komisiji in Evropski centralni banki. V primeru, da države članice ne bodo zagotovile zadostnega in učinkovitega dostopa do gotovine, bodo morale sprejeti različne popravne ukrepe. Gre torej za e-uredbo, ki je v postopku sprejemanja in sicer v sklopu potencialnega uvajanja digitalnega evra.

To so torej glavni razlogi za vladno stališče, da sprememba Ustave z namenom vpisa pravice do uporabe gotovine, ni potrebna. Predlagatelj sicer kot primer dobre prakse na tem področju navaja Slovaško, ki je leta 2023 sprejela ustavni zakon, s katerim je gotovino kot zakonito plačilno sredstvo zapisala v ustavo. Naj pojasnim, da se je na to dejanja odzvala Evropska centralna banka, ki je v svojem mnenju izpostavila nekaj ključnih dejstev. Da se je potrebno pred spremembo ustave glede evro-gotovine vedno posvetovati z ECB; da je sodišče Evropske unije v okviru obravnave ene od zadev jasno že sprejelo stališče, da 133. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblašča EU, da v zakonodajnem postopku določi pravna pravila, ki urejajo status zakonitega plačilnega sredstva za evro-bankovce in evro-kovance, če je to potrebno za uporabo evra kot enotne valute, kar pomeni zopet, da gre za izključno pristojnost EU, kar posledično izključuje kakršnokoli pristojnost držav članic na tem področju, razen če jih za to pooblasti EU. Pri mnenju ECB vsak zapis v ustavo z uporabo besedila, ki se razlikuje od pravnih virov EU, potencialno ustvarja lastno regulativno vsebino, kar ni v skladu z izključno pristojnostjo EU v zadevah monetarne politike držav članic, katerih valuta je evro. ECB je v skladu z navedenimi stališči Slovaški tako priporočila, da se sprememba njene ustave, s katero se zagotavlja izdajanje gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva in pravica do plačila v gotovini, bodisi črta bodisi spremeni tako, da se besedilo zgolj sklicuje na ustrezne določbe prava EU. Ker se predlog za spremembo naše Ustave zgleduje po slovaškem primeru, lahko utemeljeno pričakujemo podoben odziv Evropske centralne banke, če do spremembe Ustave Republike Slovenije dejansko pride. Po mnenju Vlade bi v primeru zapisa pravice do uporabe evro gotovine Ustavo torej lahko šlo za ravnanje, ki pomeni neupoštevanje načela izključne pristojnosti EU na področju monetarne politike držav članic EU, katerih valuta je evro, in hkrati za nepotrebno podvajanje zapisa evro-gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva, ki je urejen tako z nacionalno kot tudi z evropsko zakonodajo.

Naj torej v zaključku poudarim, da ne Vlada Republike Slovenije ne razmišlja o omejevanju pravice do uporabe gotovine - ta je seveda že sedaj zagotovljena. Ne nazadnje se pretežni del transakcij v Sloveniji opravi še vedno z gotovino. Še več, kot sem prej omenila, je na EU ravni v postopku sprejemanja uredba, ki bo na enoten način od držav članic zahtevala zagotavljati zadosten in učinkovit dostop do gotovine. Iz navedenih razlogov zato Vlada predloga za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.