Hvala lepa za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav vsem vam, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ministrica, ministri in pa seveda vsi prisotni! Bom poskušal čim bolj skrajšati to zgodbo, čeprav ima, kot ste sami videli, že dolgo brado vmes.

Če mi dovolite, bi mogoče zavrtel en kratek insert posnetka večurnega deževja, in sicer 13. decembra 2023, naknadno pa je še en posnetek poplav iz leta 2014, ki jih nenazadnje lahko vidite tudi na YouTubu. Govorim seveda o deževju, ki je bilo nekaj ur. Povratne dobe tega deževja oziroma povratna doba tega je dve leti, mislim, dva dni. Sami si lahko predstavljate, če bi dejansko prišlo, bom rekel, do takšnega deževja, kot je bilo v Zgornji Savinjski dolini, kjer so bile povratne dobe 500 let. Toliko zgolj za ilustracijo.

Tako kot je bilo že rečeno, občina Šentjur je praktično v tem gradivu na nek način vzorčni primer, čeprav je govora o suhih zadrževalnikih po celi državi, ampak očitno je pač na nek način ta naš zadrževalnik Črnolica vzorčni primer. In tudi moram priznati, da je res, mi smo na nek način kot občina zelo aktivni bili na tem področju, kljub temu, da smo v tem primeru, resnici na ljubo, podizvajalec države, če se tako izrazim, seveda, ker pač vode sodijo v pristojnost države. Ampak, ker sami dobro vemo, če se sam ne potrudiš oziroma če si sam ne pomagaš, ti verjetno še bog ne bo pomagal, še manj pa mogoče država. Zato smo k temu pristopili praktično že kar lep čas nazaj. Mogoče, da pokažem za ilustracijo tole. To so naši, bom rekel, skica naših poplavnih ukrepov, vseh različnih ukrepov, ki smo jih v veliki meri tudi že izvedli. Govorimo o tem delu, to je faza D, konkretno tale Črnolica. Te stvari smo več ali manj podelali, manjka nam še tule bom rekel dve, tri faze, skratka, zato pa zdaj dejansko pripravljamo vse te stvari.

Če se zdaj fokusiram samo na fazo D in na ta suhi zadrževalnik Črnolica. Kot je bilo že rečeno in povedano, OPPN je bil sprejet davnega leta 2011, in sicer se glasi pravi naziv tega OPPN: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena navezovalne ceste Dramlje-Šentjur in zadrževalnika visokih voda Voglajna. To je bilo sprejeto 28. 10. 2011 po takrat veljavni zakonodaji, po vseh možnih postopkih, procedurah, javnih razgrnitvah, javnih obravnavah, vse, kar je bilo takrat potrebno, smo pridobili, vključno s CPVO-jem, vse. Drugače tega akta... tisti, ki se je kdajkoli ukvarjal s temi zadevami, ve, da niti pod točko razno tega ne more sprejeti. Skratka, to je bilo sprejeto takrat. Od takrat je preteklo 13 let. Potem en pomemben korak v tej zgodbi je tudi sprejem tako imenovanega DIP za protipoplavne ukrepe v Poglajni s pritoki v Šentjurju. Tudi to je bilo sprejeto marca in seveda podlaga za to je pač bila ta izvedba vseh teh, bom rekel, stvari, ki smo jih izvedli v sodelovanju z DRSV oziroma takrat še z MOP, ker takrat še DRSV pač ni bilo. Zadeve so bile več ali manj financirane iz vodnega sklada. Ta vodni sklad je, kolikor je meni znano, tudi financiral še marsikaj drugega, zato je verjetno, bom rekel, tudi zmanjkalo denarja, da bi že ta zadeva bila zgrajena, ker verjetno bi lahko v teh letih pač bila. No, podlaga, bom rekel, za izdelavo tega OPPN, ki sem ga prej omenil, se pravi za ta zadrževalnik, je tudi tale pogodba oziroma dogovor o pripravi sprejemanja in financiranja izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta za prostorsko ureditev skupnega pomena ter strokovnih podlag za nadzor nad cesto Dramlje-Šentjur- Črnolica in vzdrževanje visokih voda Črnolica med Ministrstvom za promet takrat in Ministrstvom za okolje in prostor in pa Občino Šentjur. Tukaj notri je tudi - mimogrede zdaj, to pa moram povedati, ker to mi pa že nekaj časa leži na duši, pa se opravičujem, ker je malo izven konteksta -, namreč, to je bil tudi ključ, bom rekel, financiranja teh aktov. Razmerje je bilo 70:30, država nam je dolžina vseh 30 procentov, pa mogoče, ko boste delali pač rebalans proračuna ali pa proračun za naslednje leto, da še to na nek način poravnamo, te zadeve, ker je to kar lep denar, tam ranga 600 jurjev. To mogoče za medklic. Skratka, delamo, bom rekel, vse te stvari.

In kaj je zdaj naprej? Pojavila se je zgodba, tako kot je bilo rečeno, leta 2022, da se da, bom rekel, te zadeve financirati iz Načrta za okrevanje in odpornost. Mi smo takrat to pogodbo sicer s stisnjenimi zobmi tudi podpisali. To moram priznati, zaradi tega, ker so bili časovni roki taki, da smo sami ocenjevali, da bo to zelo, zelo težko izvesti, ampak mi smo pripravili vse. Nam manjka še samo gradbeno dovoljenje. To se je pa seveda zdaj zaradi, bom rekel, teh razmer na nek način zataknilo. Tudi ta dopis, ki je bil omenjen, ki sem ga jaz podpisal, tudi na nek način napisal. S tem smo, bom rekel, obvestili naše občanke in občane in mislim, da je to maksimalno korektno, da je ena izmed možnosti oziroma verjetno zadnja tudi, bom rekel, ta tako imenovana razlastitev, sicer po ZUREP-3, ne pa po tem Zakonu o obnovi, ker je, bom rekel, zgodba drugačna. Ampak ne glede na to, naše stališče občine je, da najdemo konsenz, da tisti, ki želijo kmetovati, naj kmetujejo, dajmo jim zemljo.

Kar se tiče sklada, splošno znano je, jaz sem tudi eden tistih županov, ki že nekaj časa govorimo o tem, da bi tudi mi znali, bom rekel, s to zemljo razpolagati. In če bi to, bom rekel, zemljo imeli, mi bi dejansko, po moje, tudi se zdaj te stvari zmenili in se verjetno tudi tu kaj veliko ne bi dobivali, to bom odkrito povedal. Ker tudi iz naših, bom rekel, izkušenj, kar se sklada tiče, smo mi kar dobri dobavitelj ali pa komitent sklada, če se tako izrazim; ampak to je druga zgodba, pa ne bom o tem.

Skratka, mi smo s tem dopisom to obvestili, bom rekel, te naše občanke in občane. Daleč od tega, da je bila to kakršnakoli grožnja, ker tisti, ki je to prebral, mislim, da tu ni mogel zaznati kakršnekoli grožnje, ampak samo eventualno možnost, ker eno stvar se pa moramo zavedati, tu mi zagovarjamo javni interes. In če v tej državi javni interes nima več, bom rekel, tiste osnovne podstati, vsaj v teh primerih, potem ne bomo zgradili nič. To nam mora biti jasno, ker tu so razlogi takšni in drugačni. Razumem, še enkrat poudarjam, razumem tiste, ki želijo kmetovati, so pa tudi popolnoma iracionalni razlogi. In če bomo šli v to, da enostavno bomo tudi upoštevali te racionalne razloge, potem predlagam, da zapremo štacuno dol in ta zadnja ugasne luč. To je ta mehanizem, na koncu koncev mora biti.

Kar se pa tiče, bom rekel, teh kmetijskih površin oziroma teh zamenjav. Res je, kot je že ministrica povedala, mi smo takrat na sestanku, mislim, da je bilo, saj smo bili več ali manj vsi prisotni, ki so danes tudi tukaj, smo se na nek način pogovorili o tem in je bil zaključek tistega sestanka, da se to naslovi na Sklad kmetijskih zemljišč, ta pobuda za zamenjavo zemljišč. Po naših podatkih, poudarjam še enkrat, je bilo tisoč 800, v naši občini tisoč 864 hektarov kmetijskih površin v lasti sklada. Tu pa govorimo o potencialnih 45 poplavljenih in o deset hektarjih objekta. Se pravi, razlika je tisoč 800. Skratka, problem rešljiv, seveda za tiste, ki želijo kmetovati. Normalno, tisti, ki ne želijo, se pač zadeva odkupi. No, in odgovor, kot je povedala ministrica, je bil tudi naslovljen na Občino Šentjur. Skratka, sklad je tukaj izrazil interes, da pride do menjave in da se o tem pogovorim, pa seveda samo za Šentjur, da smo si na jasnem, da se tu, bom rekel, uredi ta zadeva tudi na ta način.

Zdaj še ena stvar, ki jo moram povedati. Prej sem omenil tudi, verjetno ste razumeli, tudi navezovalno cesto Dramlje-Šentjur na tem objektu tega zadrževalnika, ravno zaradi razloga, da čim manj degradiramo kmetijska zemljišča, ker normalno drugje se pač verjetno ne da graditi. Smo tudi, bom rekel, v sodelovanju z DRSI tokrat in seveda tudi z DRSV umestili tudi tako imenovano vizualno cesto Dramlje-Šentjur, ki v določenem delu odseka poteka tudi tukaj, ravno zaradi tega, da čim manj posegamo v zemljišča. In to je, recimo, tole, tako je. In ta zadeva je, bom rekel, po našem mnenju zelo logična in seveda v kolikor pač ne pride do izgradnje tega zadrževalnika in te navezovalne ceste se ustavi razvoj našega kraja, pa ne samo našega kraja, to je navezovalna cesta za Kozjansko Obsotelje in tudi seveda še, bom rekel dolvodno in pa seveda proti jugu. Skratka, za naslednjih po moji oceni, 50 do 100 let. Tudi to je zelo pomemben faktor.

Še ena stvar je, ta projekt oziroma ta OPPN podpirajo vsi župani kozjanskih občin, se pravi Kozjansko, Obsotelje. Te podpore, pobude so podpisali že xkrat in pa seveda tudi občine dolvodno, Štore, Celje in Šentjur, kar sem tudi danes prinesel in sem dal sopredsedujočemu, tako da tu gre, bom rekel, res za velik interes vseh, za javni interes. In pa še enkrat, kar se kmetijstva tiče in pa tistih, ki tam kmetujejo, dajmo prosim lepo jim zagotoviti zemljo, da bodo lahko kmetovali. To je stališče občine. Dajmo jim zagotoviti zemljo. In mislim, da tukaj ne bi smel biti problem. Vem, da je izgovorov milijon, ampak to se da po mojem mnenju brez problemov rešiti, če je le volja. Druga stvar pa je, če so kakšne druge zgodbe. Takrat pa se vračam nazaj na tisti odstavek o ugasnjeni luči. Hvala lepa.