Hvala za besedo, predsedujoča, in lep pozdrav tudi v mojem imenu vsem prisotnim na današnji seji, kjer imamo res odlično priložnost, da lahko za vsa tista vprašanja, ki so po zame zelo pomembnem datumu v marcu, ko se je dogovor s kmetijskimi organizacijami podpisal, kako naprej, kako sodelovati tvorno, da imava priložnost z ministrom, z Ministrstvom za naravne vire in prostor predstaviti, kaj so bili vsi tisti intenzivni pogovori, dogovarjanja, poslušanja, ki tvorijo skupni konstruktiven dialog, katerega konstantno sem zagovarjala pred svojim nastopom na mandat in ga bom še dodatno krepila seveda v sodelovanju z vsemi deležniki. Predvsem pa rezultat vseh teh dialogov in pogovorov je bil tudi ta, da sva si z ministrom takoj na začetku podala roko zaupanja, kjer se morata obe stroki povezati, in to je bil tisti prvi ključni korak, kako nadaljevati pot, kajti vemo, da, pa to ni skrivnost, da velikokrat so se tudi znotraj oziroma med ministrstvi nekoliko lomila kopja, ko strokovni vidik kmetijskega resorja zagovarja ohranitev kmetijskih zemljišč in na drugi strani pa, kako bomo umeščali vodna telesa v okolje in prostor, da se nam ne pripetijo ponovni dogodki, ki so so nas doleteli v lanskem letu.

V samem dogovoru, ki ga je minister zelo natančno in temeljito predstavil, bi rada samo povedala, da pri konsenzu, ki smo ga dosegli s predstavniki kmetijskih organizacij, ključni sogovorniki so bili tudi, ena izmed ključnih sogovornic, sogovornikov Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetov, Zveza podeželske mladine, Zadružna zveza hribovskih kmetij, Zveza slovenskih kmetic. To so predstavniki, ki so pričeli pogajanja in pogovore z ministrstvom in tista smo želeli na ta način tudi zaključiti, da se vrnemo na operativni del, kjer lahko tvorno iščemo rešitve in realiziramo cilje, za katere nas družba poziva, za katere smo tudi poslani bodisi na mandate ministrov ali pa tudi v sam Državni zbor. Zato se na tej točki zahvaljujem resnično vsem kmetijskim organizacijam, ki so veliko truda in napora vložile v zagovarjanje interesov slovenskih kmetov, v konkretnem primeru tistih, ki se dotika umeščanja suhih zadrževalnikov, pa tudi konkretno ostalih kmetov, ki sem se imela priložnost srečati na terenu z njimi, da so mi predstavili posamezne stiske, problematike in opozorili, koliko let niso bili slišani. Pa zakaj to govorim? Zato, da danes postavimo jasno ločnico, da govorimo o suhem zadrževalniku, o katerem je spoštovana predlagateljica govorila, omenila oziroma opisala časovnico, kdaj se je začelo njegovo umeščanje in na kakšen način, in da danes to Vlado čaka trenutek operativnega dela izvedbe samega projekta o samem umeščanju suhega zadrževalnika, o njegovi lokaciji, o njegovi obsežnosti. In da so bila takrat tudi prvo-kakovostna kmetijska zemljišča, se je vedelo od leta 2008, ko so se postopki začeli. Pa da se pridružujem anomaliji, ki jo je, vsem anomalijam, ki jih je omenjal minister, ki jih odpravljamo tudi skozi vse sporazume, vse pogovore, vse vključitve - ki jih bom konstantno poudarjala zakaj? Zato, ker v preteklosti je bilo to zelo zanemarjeno in so bili to osnovni temelji našega začetnega sodelovanja, pa naj se sliši morda še tako zelo izpeto, ampak je to resničnost, da tudi v takratnem času, ko se je pripravljal OPPN, je to tisti nivo, o katerem je minister govoril, da se je spravilo strokovne odločitve oziroma izpeljevanja projektov na lokalne skupnosti in na občine in da to ni pravi pristop in danes imamo tak rezultat umeščanja suhega zadrževalnika v prostor kot ga imamo. In od prvega dne, ko smo se pogovarjali o tem, kaj bomo urejali, smo jasno poudarili tisto, kar je bilo že določeno - retrogradno strokovnost in odločitve ne bomo posegali, lahko pa vplivamo na to, da država prisluhne. In Vlada in menim, da smo to zelo korektno in spoštljivo naredili, na kakšen način bomo pristopili, da vzpostavimo ravnovesje, da se suhi zadrževalniki umestijo in kako bomo najmanj oškodovali kmetijska gospodarstva, kako bomo izgubili najmanj prvo-kakovostnih kmetijskih zemljišč za v prihodnje. In v konkretnem primeru lokacija samega suhega zadrževalnika je znana že veliko, veliko let, pa se mi res zdi to pomembno, da se ta ločnica postavi, ker tisti prvi izziv, ko sem se začela pogovarjati s kmeti na temo suhih zadrževalnikov, ne medijsko, ne javno, ne med ljudmi. Ni bilo jasno določeno, kaj je bilo nekoč že narejeno in odločeno in kaj danes mi počnemo kot Vlada v marsikaterem primeru suhih zadrževalnikov, izvedbeni projektni del. In vsi smo vedeli, da nas to čaka, kje nas čaka in na kakšen način. To, da pa pristopimo in da se pogovarjamo in da dosegamo konsenze, je pa, menim, da ključni protokol, zato tudi v sklepnem delu, ko ste ga predlagali, smo tudi na Ministrstvu za kmetijstvo se opredelili, da je praktično, so izvedene aktivnosti; vseeno pa je prav, da smo jih danes predstavili. In bi rada povedala, da sam pristop protokolarni, ki je bil omenjen, na kakšen način pridobivati kmetijska zemljišča in jih hkrati varovati ob zavedanju, da kmetijska zemljišča v določenem odstotku bomo izgubili, ne bomo mogli vseh obvarovati in ne bomo mogli umestiti suhega zadrževalnika v prostor brez izgube kmetijskih zemljišč, to je jasno, ker vsakokrat, ko se o tem pogovarjamo, dobimo občutek, da kako bo ministrica varovala ali pa ministrstvo, ampak se zavedamo, da ne bo šlo, brez da uporabimo določena kmetijska zemljišča, in o tem, mislim, da smo se tudi vsi resno in pošteno, brez fig v žepu, pogovarjali, zato tudi to cenim. In v vsem preteklem času, kjerkoli je bilo Ministrstvo za kmetijstvo vključeno kot mnenjedajalec, je poudarjalo, na kakšen način je to treba upoštevati. In je to ta trenutek, da so to prvi koraki vseh opozarjanj ministrstva, ki so se naredili. Eno izmed teh je, da DRSV do sedaj ni izplačeval odškodnin in da se je to vključilo v protokol. To je bilo zavedanje na obeh ministrstvih. Zakaj do tega ni prišlo, danes mislim, da ni ne prostor ne čas, da o tem politiziramo ali pa kakorkoli drugače argumentiramo. Ampak bistveno je, da se je to prepoznalo, in da sva se oba z ministrom, z obema ministrstvoma, z vsemi na Vladi zavzeli, da bomo to upoštevali in skladno s protokolom izvajali izvedbene akte umeščanja suhih zadrževalnikov.

Ker sem bila nekje vmes izzvana samo z vprašanjem, da odgovarjamo, pa da smo seznanjeni, pa da nismo. Jaz bi samo rada res jasno povedala, na konkretno vprašanje, ki se je naslovilo na ministrstvo, ali je ministrstvo 1. 2. 2024, ali je ministrstvo seznanjeno s potekom izvajanja projekta suhi zadrževalnik Črnolica v kontekstu posegov na kmetijska zemljišča, smo odgovorili, da ni seznanjeno, 1. 2., ker v takratnem obdobju nismo bili vključeni v nobenem postopku in nismo bili seznanjeni o konkretnih aktivnostih, o katerih kmetijskih zemljiščih govorimo. Zakaj to pravim? Zato, ker tudi dopis, ki ste ga omenili, da je občina s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije naslovila na Sklad kmetijskih zemljišč, je jasno, da nismo še do pred kratkim vedeli, o katerih kmetijskih zemljiščih se pogovarjamo. In je to odgovor na vaše vprašanje, da je sklad odgovoril. Na razpolaganje z zemljišči sklada v namen izvedbe projektov protipoplavne zaščite je bil odgovor sklada na koncu: "Prosimo vas, da posredujete posamezne vloge s konkretnim predlogom menjave zemljišč za vsakega lastnika kmeta." To je bilo v marcu, odgovor. Zato govorimo, da nismo seznanjeni o konkretnih posegih, kajti niti sklad ni imel teh podatkov in je bil odgovor zelo jasen, pa morda suhoparen, ampak to je bilo dejstvo, na katerega smo se oprli.

O samem skladu, ker bo imel tukaj veliko vlogo in kjer se je izkazalo kot zelo strokovno in operativno, željno sodelovanja, ker si tudi sami želijo, da bi se to urejalo na najboljši, najoptimalnejši način. Ja, se je sklad z leti zbirokratiziral. Avtonomnost se je nekje po poti izgubila, pa je tudi sam minister omenjal, na kakšen način, in tudi novo vodstvo sklada, ki je nastopilo nedolgo nazaj, si želi sprememb. Ampak inštitucijo, ki je shirana v toliko letih, je težko postaviti na noge v letu ali pa v treh mesecih ali pa v dveh letih. In to je vsem nam jasno, ker vsi govorimo konstantno o Skladu kmetijskih zemljišč in o problematiki. In tudi tega se bomo lotili na način, da iščemo konsenz, na kakšen način reševati avtonomnost sklada, ne pa sklad uničiti, ga izbrisati, kar smo tudi že večkrat slišali kot željo. Zakaj? Zato, da ne pridemo ponovno na to, pa brez negativnih mnenj do lokalnih skupnosti, da se razdeli državna zemlja na lokalne skupnosti, kjer smo dokazali, da na operativnem nivoju niso podkovani dovolj dobro in strokovno, ravno zaradi OPPN, s katerim smo umestili suhi zadrževalnik, o katerem se pogovarjamo že toliko časa, da je problematičen. Namesto bežati pred težavami, zagristi v kislo jabolko, vem, da je težko, ampak smo se za to kot celotna Vlada, kot celotna koalicija zavzeli, to počnemo. Včasih smo zelo nevšečni tudi v javnosti morda zaradi teh zadev, ampak bežati pred težavami, me doma niso učili, ponavadi so me učili, da jih moramo pogledati, zazreti se, dejstvo moči pogledati in urediti področje, ki je neurejeno, ne pa uničiti, zapreti razbiti, razdeliti zemljo in je to najlažji način. Okej.

Naj zaključim. Res še enkrat hvala za to priložnost, da ste ocenili naš trud in naše delo kot zelo pomembno, da lahko pokažemo, kaj smo se vse dogovarjali in do kakšnih konsenzov smo prišli. Da se podnebje spreminja in da neobičajni naravni pojavi po svetu so, je dejstvo. Dejstva pa so zato, ker že dan nazaj smo imeli konkreten primer, kaj nam narava govori, 30 stopinj, dan prej za vikend, in v naslednjih dneh sneg pred vrati ali pa na cestah. Tako menim, da na ta način se moramo zavedati, da je potrebno ukrepati in da je uspeh odvisen od tega, ali bomo znali sodelovati, se povezovati, razumeti, da se bodo spremembe zgodile, ne glede na to, katera politika bo na oblasti, saj hrana ali pa spremembe podnebja ne smejo in ne morejo biti ideološko vprašanje. Hvala.