Hvala lepa za besedo. Hvala lepa tudi obema predsednicama za sklic te seje in seveda predlagateljici, ker mislim, da so poplave kot eden izmed ali pa vsaj ekstremne poplave, kot eden izmed zelo eklatantnih pokazateljev podnebnih sprememb, resničen ključni problem države po mojem mnenju relativno večina drugih stvari operativne ravni.

Mi danes nismo več v obdobju, ko mislimo, da bo prihajalo do podnebnih sprememb ali pa podnebne spremembe so tu. Ta klofuta, ki smo jo dobili s tem delom nas je opozorila, da zamujamo z ukrepi priprave na podnebne spremembe desetletja, ko smo bili opozorjeni za to. Tako da mislim, da je pred nami eno resno obdobje cele družbe, da se pripravljamo in pripravljamo ukrepe za reševanje zadev ali pa prilagajanja našega življenja, našega prostora in marsičesa drugega na te podnebne spremembe, ki bodo prihajale očitno, kot kaže, bolj kot vsakodnevnica in ne samo na 100 ali 500 let ali kaj podobnega. Pred nami je, ali pa najmanj dejstvo to, da moramo narediti na podlagi tega resne ukrepe, da pripravimo vode, odporne na podnebne spremembe, ki v tehničnem, vsebinskem in še kakšnem drugem pomenijo velik strokovni, če hočete, tudi življenjski pa tudi, bom rekel, finančni in tehnični, bom rekel, značaj, ki bo v veliki meri tudi spremenil našo podobo prostora. Mislim, da so pred istim izzivom tudi naselja. Naša naselja niso pripravljena na odpornost na podnebne spremembe in da je ta cena prilagajanja verjetno še bistveno večja. In tretje, mislim da tudi kmetijstvo v širšem pomenu besede ni pripravljeno na podnebne spremembe in da tudi tukaj terja en velik zalogaj tako strokovni in vse ostalo, da se tudi to področje prilagodi in da bo terjal velike družbene spremembe, ki bodo pomenile bom rekel za marsikoga bom rekel neko preusmerjanje sredstev naših aktivnosti, vrednotenja prostora in še česa drugega. Pomembno je, da ste to točko odprli tudi zato, ker je ena izmed ključnih problemov vse skupaj naša družbena komunikacija v tem in zaradi slabe komunikacije, ki jo imamo med sabo vsi, prihaja do veliko dezinformacij, včasih problemov in je prav, da ste jih odprli za to, da se te zgodbe ali pa tudi te zadeve, bom rekel, bolje naredijo. Seveda, mogoče je bilo zdaj več vedenja in aktivnosti narejeno z lokalnimi skupnostmi, posameznimi združenji takimi ali drugačnimi in drugimi in smo marsikaj od tega, kar ste tukaj najavili, bom rekel, vsaj bom rekel kot načelo obravnavali in jih dogovorili pa bomo prišli tekom mojega pojasnila kaj smo uspeli narediti in kje vidim probleme in kako jih reševati tudi naprej na tem področju. Najprej bom pa začel z anomalijami. Anomalij je bilo veliko, anomalije odpravljamo, anomalij želimo, da jih ne bo. Prva anomalija v državi na področju voda je, sega v leto 1990, ko je bil drastično na nulo spravljen velik 2 % GDP, če ne so večji, da se je že malo pozabil, številka je bil zelo velik in se je pobralo vodam in dalo za druge potrebe države. Razumem, državotvornosti. Vse ostale zadeve, od leta 1990 ni sredstev. Saj je vseeno kdo kriv, takratne ekipe, sedanja ekipa pa dejstvo je to. Druga anomalija. Vzdrževanje vodotokov se je spravilo na minimum, denar pa dati za hidroelektrarne. Posledica so katastrofalne, milijarde škode namesto milijonov škode. Anomalija 30-ih let. Anomalija je tudi to, da je država in DRSV dala denar občinam in občinam naložila to narediti, čeprav verjamem, da je vsak minister ima veliko težavo kaj narediti z nesposobnim MNVP, zdaj kakorkoli, predhodnikom, da se je sploh kaj naredilo, so občine potegnile bistveno več stvari kot bi jih morale. Občine niso v stanju narediti tako kot se spodobi, niso sposobne, niso usposobljene. Očitno je bilo to izhod v sili. To anomalijo moramo zdaj plačevati ceno tudi z opozorili. Anomalija je tudi to, da se ni dalo profesionalno delati, ampak se je delalo po tej politični plati. Dajmo občine rešiti kot zadnje izhodišče države. To je sramotno. Anomalija je to, da nimamo projektantov, zato ker se ni delalo. Anomalija je to, da nimamo strokovnjakov za izvedbo. Anomalija je celotno področje. Anomalija je celo degradacija in uničenje ministrstvo tokom 10, 20 let. Ministrstvo za naravne vire je v katastrofalnem stanju, je potrebno večje in boljše sanacije kot katerokoli stvar na terenu. Postali smo birokratska država, kjer se pogovarjamo o papirjih kdo komu prelaga, da bi kaj naredili. Anomalij kolikor hočete. Zdaj iz tega je pa vsaj najhujša stvar. Seveda, jaz sem bil na večih sestankih na občinah. Mi smo prišli celo do zagat na nekaterih regijah zaradi takega načina dela. Recimo Prekmurje, da smo zaplezali v mrtvi kot, ker nimamo izhoda v enem delu. Prišli smo v nekaterih stvareh, ki so se z nadnormalnim aktivnosti tudi v tem primeru občine Šentjur naredilo več kot bi kdorkoli drug naredil. Prišli smo do zagat v Savinjski dolini in kje drugje, ki so posledica še ne vem koga, naj rečem še gozdarjenja recimo na Kočevskem, pardon, se opravičujem, na Koroškem, kjer je seveda se je sesulo praktično od nekvalitetnega gozdarjenja po poseku na milijone kubikov lesa, nepospravljene, bom rekel, gozdne ceste in poti, ki so postale vodotoki zaradi tega in je vso les in kamenje speljalo v dolino in zasulo naselja in povzročilo katastrofe velike razsežnosti. To je zdaj objektivno dejstvo.

Drugo, videl sem veliko zadrego, pa tudi nemoč, če hočete ali pa problem, to pa je pravilno, po mojem mnenju, vam delim to ugotovitev. Problematično stanje lastnikov nepremičnin, tako lastnikov hiš, ki so gradili v tem območju, bili seveda zdaj prizadeti z nenormalnim ali pa s sploh nepričakovanim ali pa sploh takim obsegom, da si noben ne more predstavljati, seveda okrog 300 do 400, 500 lastnikov hiš, se ne more več vrniti na svoje imetje. In drugo veliko seveda zadrego, kjer moramo pa razumeti tudi lastnike kmetijskih zemljišč, ki so zaradi takega slabega vzdrževanja vodotokov, slabega dela na tem postali talec takega odnosa države do tega, da se zdaj vode hitreje razlivajo, prihajajo na kmetijska zemljišča- tako smo videli - in iz teh območij kmetijskih zemljišč se voda več ne odteka, zato ker so bili sem pa tja neki nasipi narejeni, ki se je predrla voda in zdaj zaostaja in zadaj, so rešitve oziroma problemi večji, kot so bili kdajkoli pred tem. Saj je vsak razumel, voda tudi kdaj poplavi, pa se hitro odteče, ampak zdaj se ne odteče več in škoda na kmetijstvu je velika. In jaz sem več kot razumel situacijo pri lastnikih kmetijskih zemljišč in tudi prisluhnil, so me, marsikaj tudi opozorili na licu mesta in sem hvaležen za to izkušnjo, ki me postavlja, bom rekel, v dejstvo, da je enostranskost reševanja, predvsem pa gradbeno tehnično reševanje vodotokov pripeljalo do tega, da voda hitreje odteka in da povzroča, zaradi delnih rezultatov poplave drugje, predvsem pa na tistih ne krivih nedolžnih ljudi in vem, da je treba to spremeniti in drugače bom rekel, pristopiti. Kaj smo uspeli pa kaj nismo uspeli? V tem trenutku lahko poročam, da smo na vseh vodotokih izredne ukrepe, ki so bili potrebni za to, da je prišlo do zdaj do pretočnosti zaključili. Sanirali smo 730 kilometrov vodotokov, tako da je pretočnost zagotovljena. In to pregledali skupaj s predstavniki lokalnih skupnosti, nekje tudi z lastniki ali pa predstavniki različnih asociacij, predvsem bodisi kmetijskih organizacij, kmetij, sami ali kje drugje. In lahko rečem, da je ta del opravljen z nadpovprečno aktivnostjo, ki smo jo potem zagotovili, da smo popetorili ekipe, ki so delale na tem področju, z oslabljenim pred tem DRSV, ki smo ga delno okrepili s sistemom, na pol zgrajenim sistemom, bom rekel, posameznih izvajalcev del kot ga poznate, bom rekel iz zakonskega sistema, ki je tudi predmet sigurno temeljitega pogovora, je to pravilen pristop bil k temu delu ali ne. Ampak ta dela smo zaključili na vodotokih. Slabše in težje je pri objektih, ki jih, jaz sicer ne vodim tega projekta, obnove pri objektih, ampak tudi na tem delu nas seveda temeljito delo šele čaka, kar jih je treba narediti.

Drugo, na področju vzdrževanja del smo praktično opravili, tudi drugod več dela, kot je bilo v preteklosti. Zdaj se pa samo tako, da pojasnimo, bom rekel, okrog tega, če se je včasih država dajala za vzdrževanje 5, 10, 15 milijonov in moram priznati, da so bile v zadnjih dveh letih spravljene, 30 milijonov imamo za zdaj v letošnjem letu predvideno za to 43 milijonov. Se pravi vzdrževalna dela podvojimo ali pa za polovico povečamo in upam, da bo ta trend v vseh nadaljnjih delih ali pa vladah se povečeval, da bo vzdrževanje dela bom rekel, bistveno boljše. Če bi vzdrževanje bilo boljše, prej ne bi prišlo do takih katastrof.

Tretja stvar, mi smo pripravili predlog sanacijskega programa, ki ga bo Vlada obravnavala v mesecu maju, ki pa že pripravlja rešitve, da se tudi na teh območjih pripravljajo rešitve vodotokov na način, da bodo trajnejše, da bodo upoštevale podnebne spremembe, da sicer ne bodo mogle rešiti povsod do višine 500 let ali tisoč letnih voda, ampak zagotovile, bom rekel, večjo varnost tako stavb, kot tudi kmetijskih zemljišč posredno. 2 milijardi 400 je višina pet letnega programa, od tega milijarda 300 na vodotokih, od tega za Savinjsko dolino in ti deli približno 450 milijonov. Če hočemo urediti Savinjsko dolino, primer. Do konca pa je potrebna višina okrog 700 milijonov evrov. To je velikostni red, ki ga se je včasih v državi dajalo za avtoceste, železnice ali neke druge velike infrastrukturne objekte. Tako da se zavedamo teže, bom rekel, te ureditve, istočasno, bom rekel, pa še česarkoli drugega. To da so bile tudi predplačila za občine in posamezne lastnike narejene, da je, prvič pravijo v zgodovini, je to je pomagalo da so občine zelo aktivne na svojem področju in da se usmerja bom rekel tudi ta del na boljše.

Kot ključen del bodočih rešitev seveda imamo v programih ali pa tudi sicer videno troje ukrepov. Prvo, že desetletje nevideno delo na hudourniških področjih voda, beri na izvoru vodotokov. Na tem delu je prva prioriteta naša ali pa prva, vsaj 30 procentov teh sredstev bo šlo v ta del, želimo zadrževati plavje in kamenje in vse ostalo, pa tudi vode zato, da bodo ukrepi nizvodno nižji in slabši, pardon, nižji in manj obsežni in ne bo treba in bi manj posegali na posamezna območja. Drugo, vodi se je vzelo zemljo, ponavljam, vodi se je vzelo zemljo. Zemljo se je vzelo za gradnjo, vzelo se je tudi za intenzivno kmetovanje. Temu delu, če hočete, bom rekel, pogledati, bo treba določeno zemljo pridobiti, da bi lahko jo tudi urejali. Saj da se razume, v tem kontekstu govorim. Za celo Slovenijo je nekdaj poplavljenih območij bilo več ali pa poplavljenih območij, ki niso regulirana na ustrezen način. V nadaljevanju pa pomeni, da so potrebni tudi določeni vodno-gospodarski ukrepi ali pa vodni ukrepi, ki so v zadrževalniki. Zadrževalniki so šele tretja, četrta, peta ali katerakoli hočete ukrep, ki je lahko, seveda, sledi tem prvim, ki sem jih prej navedel, zato da bodo manjši in da se v določenih delih opravijo. Mi imamo trenutno enih 40 zadrževalnikov v Sloveniji, delujočih, ene 40 delujočih zadrževalnikov, je nekaj suhih, nekaj kombiniranih, mokrih za različne kombinirane uporabe. Zdaj ta del se bo seveda s časom povečeval, zato smo posebno pozornost v pogovorih z vsemi asociacijami predstavnikov kmetijstva, kmetov in ostalih, verjetno bo ministrica potem naštela, kateri so vse to bili, se temeljito pogovarjali, šli pogledat, vsaj jaz pa tudi mislim, da kolegica, na posamezna področja, kjer so problemi bili, tako v tem primeru omenjenem Črnolice, na območju Savinjske doline, Koroške, ptujsko-dravskega območja pa še nekaterih, bom rekel, na drugih lokacijah temeljito in prišli do enih zaključkov, ki jih je predlagateljica pravilno definirala, da so bili s strani države zanemarjeni ali pa neupoštevani, čeprav so po predpisih bili že narejeni, in tudi niso bili zaradi prejšnjih anomalij, ki sem jih naredil, tudi ustrezno reševani. Mi smo v vseh pogajanjih, po vseh pogovorih, ki smo jih dobili, pripravili in dogovorili že, sprejeli dvoje izhodišč in principov. Enega za načrtovanje in urejanje voda tam, kjer še niso sprejeti načrti, kjer pa so prostorski načrti sprejeti, pa jih štejemo, da je dosežen družbeni konsenz bil v posameznih zadevah. To je eden. In drugo, dali smo protokol za pridobivanje zemljišč in odplačilo odškodnin, ki ni bilo predhodno korektno ali pa ni bilo, bom rekel, realizirano in ga kot takega poskušamo na profesionalen način tudi odpraviti.

Jaz bom povedal ključne zadeve, ki smo jih dogovorili s predstavniki kmetijskih organizacij različnimi, kaj ta dva protokola prinašata, na kaj nas opozarjata, pri čemer mislim, da smo prisluhnili ključnim zadevam, pa bom tudi povedal na koncu, kaj nas pa še sledi po vsem tem. Najprej grem na izhodišče in principe načrtovanja urejanja voda, ki so sicer v osnovi regulirane v raznih predpisih, pa vendarle poudarili smo nekaj ključnih, jaz jih imam tukaj 11 oziroma smo jih napisali 11 točk, ki smo se jih uskladili in dogovorili, bom rekel, s predstavniki. Najprej seveda še enkrat samo poudarjam, da se / nerazumljivo/ te priloge lahko, bom rekel, tudi damo, če je potrebno, drugače pa so del povzete v odgovoru, vsaj povzete so, ne pa vse napisane. Izhodišče je stanje in cilji, ki smo jih ugotovili, da gre za podnebne spremembe, da gre za slabo seveda sušna in poplavna območja. To je bila še večja razlaga na kaj; če bo vprašanje, bom tudi to razložil. In da je treba seveda ustrezne strategije načrtovanja upravljanja voda v naseljih kot kmetovanje kot sem jih uvodoma povedal. Nadalje slabo stanje infrastrukture je posledica, beri stanje voda, posledica vseh teh zadev, še večje, da je seveda vzdrževanje investicije potrebno v državi odgovorno načrtovati. In da se moramo organizacijsko, kadrovsko, strokovno, finančno okrepiti. Ker danes država ni sposobna več kot tistih 10, 20, 30 milijonov narediti, kaj šele, bom rekel, obračati potrebnih 200 ali pa milijonov letno, če hočemo zadeve, bom rekel, sanirati. Pristop k načrtovanju pa vodotokov, pa naslednje. DRSV kot organ v sestavi ministrstva mora za izhodišče za načrtovanje, urejanje zagotoviti izdelavo celovitih načrtov sistemsko povezanih ukrepov za vsa porečja, zagotoviti tudi hidrološko-hidravlične študije, ker smo ugotovili, da za marsikatero območje tega ni bilo narejeno in zaradi tega bi lahko bili separatni ukrepi problematični; na nekaterih območjih je pa to narejeno, tudi na tem primeru, ki ste ga prej omenili. Drugo, za zmanjšanje škodljivih delovanj voda država prioritetno za redno vzdrževanje mora zagotoviti in stabilno financiranje najmanj v višini kot zagotavlja v letu 2024, to je 45 milijonov evrov. Da se zagotovi večji nadzor in boljšo razvidnost obvezne gospodarske javne službe voda - opozorjeno je bilo to, da marsikje koncesionarji nadzorujejo državo in ne obratno in zelo smo to anomalijo, bom rekel, poskušali dati pa tam sem ugotovil v delu, da je marsikdaj, pa vendarle sicer oslabljena služba DRSV to opravila, ampak nismo zadovoljni s tem delom, seveda ta drugi ukrep je seveda nujno potreben, da okrepimo tudi, bom rekel, to delo. Nadalje. Da smo zagotovili in da se mora ugotoviti, tudi boljše sodelovanje z občinami, lokalnimi skupnostmi in drugimi, ker je bilo slabo. Tretje, podpira se dodatna investicijska vlaganja v vodno gospodarske ureditve, ki so bila desetletja zanemarjena. Četrto pomemben ukrep je ureditev hudourniškega zaledja, prej sem govoril o kakšnem delu in to je ukrep številka 2, če je prej prvo je bilo vzdrževanje.

5. točka. Kadar gre za ureditve v zgornjih delih vodotokov ne zadošča, se bodo gospodarski objekti, zlasti zadrževalniki kot pomemben ukrep za vzdrževanje poplavnega vala in kontroliranega otoka voda in s tem največjega učinka za zmanjšanje poplavne ogroženosti naselij izvedejo, vendar pri načrtovanju, 6. točka pri načrtovanju ureditev poslanih vodotokih se prouči kako zmanjšati dolgotrajno zadrževanje rastlin, voda na kmetijskih zemljiščih, ki sem ga prej omenil, ko ste govorili o ukrepih na kmetijstvo.

7. točka. Vodne ureditve je potrebno urejati znotraj vodnih in priobalnih zemljišč, ponavljam, znotraj, ne izven njih kot pomemben ukrep in posegati izven samo takrat, ko je treba zagotoviti vodi dodaten prostor za zagotavljanje učinkovitega zmanjšanja poplavne ogroženosti, izjemoma.

Točka 8. Pri pripravi naravovarstvenih smernic se bo upoštevalo, da je potrebno zagotoviti ustrezno pretočnost vodotokov in zmanjšanje poplavne ogroženosti, ker je bilo dosti očitkov, da je s področja narave pretirano prepovedovanje, da ne more voda biti v svoji funkciji.

9. točka. Ob načrtovanju novih vodo gospodarskih objektov, ki bistveno posegajo na kmetijske površine, na primer zadrževalniki, to kar je bilo predmet teme, se poleg ostalega obvezno prouči tudi socioekonomski vidik kmetijske dejavnosti. Socioekonomski vidik nadomeščam s podobnim predlogom kot je bil s strani predlagateljice tudi dan in je v tej točki 9 tudi naveden, in sicer že v fazi priprave in izbora variant rešitev vodnogospodarskih objektov pa da jih načrtujemo na novo.

10. točka. Ureditev prostorov se načrtuje usklajeno tako, da se je zagotovljena racionalna raba prostora z iskanjem ustreznih rešitev, to je pa bistveno, lastnike zemljišč ne glede na zakonodajo, ki omejuje to razpravo, lastnike zemljišč in ostale deležnike in javnost se vključi v zgodnje faze prostorskega načrtovanja, ker smo ugotovili, da to se v praksi ni delalo, ampak šele v poznih zadevah, ker zakon, žal, tako piše, nikjer pa ne piše, da ne smeš ti prej iti, in zdaj smo se dogovorili, da začnemo na začetku, ko začenjamo sploh iskati rešitve, se pogovarjati seveda s tistimi deležniki, kar je normalno, drugače ne prideš do dobrih rešitev, kar imate prav. Praktično posredno, kar razumem.

11. točka. Načrtovanje novih zadrževalnikov mora biti temeljito na proučitvi možnih variant na način, da se v največji možni meri izogne posegom na najboljša kmetijska zemljišča.

Na koncu smo napisali, bom rekel, tega prvega protokola, pod zaključek tega. Usklajena lokacijske, usklajena lokacija zadrževalnikov, v prostorskih aktih je dosežen družbeni konsenz na katerem temelji potem nadaljnje projektiranje, odkupi zemljišč in izvedenih ureditev. Se pravi, ta protokol najavlja številne nove, bodisi občinske ali državne prostorske načrte s pooblaščeno ali nepooblaščeno zadevo, in je temeljna stvar, da se bomo, bomo spoštovali ta del, jaz bi tako rekel, ki je v duhu tega, kar ste tudi predlagali, bom rekel, v osnovi, in to sledi predvsem v zadevah, kjer še niso nič reševali, to je Savinjska dolina še v celoti. To je del tudi Koroške s Slovenj Gradcem, kar smo tudi ugotovili, bom rekel, kot problem, in še nekaterih drugih, ker jaz načrtujem ali pa predvidevamo, da bo najbrž v naslednjih letih okrog 10, 20 takih državnih prostorskih načrtov moralo biti, ko pridejo pač na vrsto, da bodo tudi drugi vodotoki, ker morda danes ni bila tako velika poplava, na vrsto in to je zdaj pravilo. Jaz računam tudi to, da bomo prišli še pred pomladjo z nekimi spremembami ZUREP ali dopolnitvami, kjer bi poskušali sicer biti racionalni v času, vendarle ne izpustiti nobenih deležnikov iz tega procesa in tudi če so zahtevnejši pač ti pogovori, ker so seveda posledice dolgoročne.

Drugi protokol pa velja že od takrat naprej, ko so načrti, državni ali občinski sprejeti, in gredo tudi v duhu, ki ste jih sami razmišljali, in smo dogovorili s kmetijskimi organizacijami in predstavniki kmetov naslednje. Prvič pod splošno. Priloga Obravnava pridobivanje zemljišč za potrebe izvedbe vodno-gospodarskih objektov in ureditev urejanja statusa zemljišč znotraj suhih zadrževalnikov in plačila odškodnine v skladu z 90. členom Zakona o vodah ter nekaterimi drugimi. Se pravi, ko rečem vodno-gospodarski objekti, so poleg suhih zadrževalnikov tudi mokri ali nekateri drugi objekti, tudi nasipi ali, če hočete, nekatere druge stvari. Točka dva, pridobivanje zemljišč za gradnjo vodno-gospodarskih objektov, kjer, ki je kmetijske rabe, ampak kjer kmetijska raba žal ne bo možna več. Primer takega objekta, prvič, zdaj imam pa več alinejc, bom rekel, v tej 2. točki. Najprej podlaga za primer zemljišč je prostorski izvedbeni akt ali projektna dokumenta..., in projekta dokument..., ali projektna dokumentacija, če ima, če je ta narejen na drugem prostorskem aktu. Na podlagi meje prostorskega izvedbenega akta ali meje gradbenega posega se izvede parcelacija, ki je podlaga za cenitev. Te parcelacije ni bilo tudi v / nerazumljivo/ bil še narejene in sploh, zdaj bom še naprej povedal pa tudi še enkrat ponovil, razlastitev se ni začela in se ne more začeti, čeprav pa je bila pa najavljena, če sem razumel, v tem dopisu kot opozorilo, bom rekel, župana. Cena zemljišč se določi s cenitvijo, ki jo izvede sodni zaprisežen cenilec. Da ne bi bilo poceni. Videli smo to, da so nekatere cene bile nižje verjetno kot celo pri kakšnih cestnih infrastrukturah že dosežene kje drugje in to ni bilo korektno ne do lastnikov kmetijskih zemljišč ali kje drugje. V primeru kmečkega gospodarstva, KMG-ja, se pri ceni upošteva tudi ekonomska škoda zaradi zmanjšanja proizvodnega potenciala - to, kar ste pravilno opozorili. Če jaz kot nelastnik, kot ne-kmet, seveda pripada samo vrednost zemljišča, če pa je to kmet, pa seveda se upošteva pri cenitvi tudi ekonomska škoda za zmanjšanje proizvodnega potenciala v posameznih, bom rekel, kmetijskem gospodarstvu. Cenitev je podlaga za pripravo ponudbe za odkup zemljišča. Naprej po sprejemu ponudbe sledi sklenitev kupoprodajne pogodbe, v kolikor seveda lahko do nje pride. Nadalje v primeru zahteve lastnika kmetijskih zemljišč se zagotovi najprej, če je le možno, nadomestno kmetijsko zemljišče, ki se izvede vse potrebne aktivnosti za identifikacijo in razpoložljive možnosti na posameznem območju. Taka zemljišča so delno to, kar ste govorili prej z zemljišči v upravljanju kmetijskega sklada, kjer se pridružujem vaši oceni o rigidnosti ali pa, če hočete, premisleku, kako s tem skladom tudi nadaljevati. Jaz ga imam sicer v eni drugi luči, ali je nastopil pa čas, da je to sklad kmetijskih, vodnih in nekaterih drugih zemljišč ali pa se to razdeli na kakšen drug način ali pa nekatere državne ukrepe morda v ženi, bom rekel, s tem ali pa vsaj posodobi njegov način dela, da ne postane to, kako se reče, firma za preprodajo ali pa kupčkanje z denarjem ali pa kakorkol, sem dodal še jaz, bom rekel, nekaj stvari, ampak premalo poznam ali je še kaj drugače kot je morda včasih bilo. Dalje v primeru, da je nadomeščanje izgubljenih kmetijskih zemljišč možno, se najprej pripravi menjalna pogodba. Najprej, nobenemu se ne more nič drugega dati kot najprej ponudi menjalna pogodba, če pride do nje. Seveda je odvisno od regionalnih ali pa lokalnih razmer. Če sem tu razumel, ste govorili o tem, da je možno tudi v nekaterih zadevah. V primeru, ko so vse možnosti sporazuma pridobitve izčrpane in ne pride do sklenitve pogodbe, se lahko izvede postopek za razlastitev v skladu z ZUreP. V primeru razlastitve razlaščenca pripada odškodnina na podlagi cenjenega poročila. Zdaj pa ta moj dodatek, ki ni tukaj zapisan, pa pojasnilo, da dokler ne bodo izčrpane vse možnosti in ponujene kmetom vse zadeve, jaz mislim, da bodo, ali pa drugače, načelno / nerazumljivo/ pričakujem, vsaj tako sem slišal, tudi če bi bila poštena ponudba ali pa pošteni razmisleki, potem ne bi prišlo sploh do vprašanj in zgodbe, ki jih imamo na drugi državni infrastrukturi, je manj kot 0,1 % primerov, ko prihaja sploh do potencialne razlastitve / nerazumljivo/ prihaja. Tako, da jaz razumem, da je, še mnogo stvari ni pripravljenih, ni pripravljenih niti ni ponujenih lastnikom, da bi prišli do sporazumne rešitve. In mislim, da bi na podlagi sporazumnih rešitev, kot sem rekel, lahko vse rešili. Šele, ko je to zadnja stopnja, je seveda vedno v zakonu potencialna možnost, ki, kot vsepovsod, bom rekel, drugod, na katere pa jaz upam, da ne bo prišlo v nobenem primeru.

Dalje, napisali smo, da za KMG-je, za katere se v postopku, pripravi še izdelava celovitih presoj vplivov na okolje, se ugotovi tudi pomembno prizadetost kmetijskega gospodarstva in se obveza o izdelavi sanacije je obveza, se obvezno izdela sanacijski načrt posameznega gospodarstva in se vključi v uredbo DPN, ki je podlaga za izdelavo sanacijskih načrtov v fazi pridobivanja zemljišč potrebe za gradnjo. To so zdaj v točkah pridobivanja zemljišč.

Dalje, posebne dodatne točke smo dali tudi za primere znotraj suhega zadrževalnika, kjer se kmetijska raba ohrani, govorim zdaj pa ne o objektu samega nasipa, ampak tam, kjer je potencialno kmetovanje možno. Najprej znotraj suhega zadrževalnika se ohranja kmetijsko rabo zemljišč, če je le možno. Podlaga za določitev zemljišč znotraj suhega zadrževalnika je območje prostorskega zbirnega akta ali projektne dokumentacije, kjer se predvidi, do kje so te potencialne občasne poplavnosti možne. Lastnikom zemljišč znotraj suhega zdrževalnika se opcijsko ponudita dve možnosti: ali odkup zemljišča ali sporazum za plačilo odškodnine na podlagi tistega 90. člena. Zakaj sem rekel ali? Mi se zavedamo vedno bolj, da je tudi včasih odkup, če je v interesu lastnika potreben in da se taka zemljišča lahko dajo, ne vem, istemu ali drugemu v obdelavo, seveda za bistveno nižjo najemno ceno, zato ker se ve, da so slabša, ker so občasno poplavljena. Torej, dali smo dve novi možnosti in upam, da jih tudi naprej, bom rekel, podpremo te zadeve, ker morda tudi tam, kjer se pogosto poplavlja, je včasih seveda potrebno taka zemljišča odkupiti, v preteklosti pa očitno sredstev za to ni bilo.

Še 90. člen, anomalija od prej, imate prav. Že toliko in toliko let je predpis dal, da je treba odškodnino plačati, pa mislim, da ni ključen problem metodologija. Veste, kaj je bil glavni problem? DRS(?) ni imel denarja ali pa ni hotel denarja, zdaj jaz bom rekel kaj se je naredilo. Nisem dal zahteve, da brez diskusije, da vsak zahtevek za nazaj, kjer ni poravnalo, se mora poravnati pa iz letošnjega proračuna ali iz kogarkoli in da v bodoče ne sme biti niti pri enem problem. Pa je bil problem. Tako da priznam, da je to bila tudi ena izmed tistih anomalij, da se tega, bom rekel, ni počelo. V primeru odkupa se smiselno uporabi postopek vpisati v točki 2, berite tam ko imate sam objekt, to pomeni za odkup zemljišč, da ne ponavljam, je logično, da je potem ista stvar ne samo v samem nasipu, ampak tudi v teh zalednih površinah. V primeru sklenitve sporazuma ob aktivizaciji suhega zadrževalnika, v primeru poplav, pripada pa lastniku, če seveda zadrži zemljišče ali pa ostane naprej ali pa posestniku, odškodnina določena s strani sodnega zapriseženega cenilca. V sporazumu se določa tudi obveznosti odstranitve naplavin, ki jo po dogovoru z lastnikom lahko izvede Direkcija za vode ali pa lastnik sam in s tem dobi tudi poravnane stroške v zvezi s tem. Zakaj imamo ti dve možnosti? Ker se mora to upoštevati pri izračunu odškodnine zato, ker je včasih morda bolje, da lastnik popravi tako kot misli, da je in seveda mu država poravna te stroške. Če pa seveda to ni možno, pa je potem tudi druga opcija možna, da vodarji naredijo na ta drugi račun. Ne vem, katera praksa je bila boljša. Verjetno je prav, da imamo praktično več možnosti in se vedno nabere tisto, kot lastnik kmetijskega zemljišča želi.

Glede pravilne odstranitve naplavin in ravnanja z naplavinami bodo pripravljena navodila oziroma smernice. Morda je tudi ta metodološki del, pa me bodo kolegi potem dopolnili, če so se rešili, drugače pa je podobno, kot ste tudi omenili.

Še izplačilo odškodnin na podlagi 90. člena, smo dali 4. točko. Pristopi se k pripravi sporazumov z lastniki in posestniki zemljišč znotraj obstoječih suhih zadrževalnikov, vseh tistih 41 ali pa vsaj 13 je suhih od tistih 41. Seveda za nazaj je pač treba take sporazume skleniti in da se postopek izvede, kot je opisan v točki 3, ki sem ga tudi že prej navedel, ali odkup zemljišča ali kaj drugega tudi za nazaj. Moram povedati, da vse vloge, ki so zdaj začeli na direkciji po našem nalogu tudi izvajati in so, bom rekel, v samem teku. Iz tega, kar ste zdaj razložil pa bodo verjetno kolegi še dopolnili, bi lahko povzel v dvoje. Problemov je še več, kot ste jih našteli. Še hujši pa tako organizacijski kot finančni, ne vem kateri drugi, in je prav, da ste strnili vrste politiki različnih vrst, zato ker je to družbeni problem, kjer na koncu plača ceno državljan ali pa, če hočete, lastnik. Iz tega naslova je prav, da smo v tem kontekstu verjetno ciljno ali pa družbeno poenoteni kot je bilo včasih za nek program avtocest morda pred 20 leti, pa bi zdaj veljalo pri kakšnem drugem, in da bo do tega razumevanja prišlo, da bomo tudi lažje speljali, in verjetno tudi prišli do prakse po okrepitvi tako DRSV ali pa, če hočete tega sistema ali pa po analizi sploh delovanja tega, ali je ta dolg, verjetno bomo ga po zaključeni sanaciji v juniju pa v normalizaciji tega tudi pripravili neke smernice oziroma alternative, ki bi jih diskutirali tudi v Državnem zboru. Zakaj? Leta 2026 je večina koncesionarskih pogodb zaključenih, kar pa pomeni, da se v letu 25 mora pripraviti in premisliti sistem ali je ena firma ali tako dopolnjen, nikoli zgrajen DRSV do konca s koncesionarskim sistemom ali morda neka tretja alternativa, in se pol pogovoriti, ker ravno prihaja v formalnem zaključevanju mandata ene ali druge, ali se podaljša za nekaj mesecev, pa to druga, ki pa naprej naredi ali obratno, ampak prav v to mejno obdobje, bom rekel junij 2006 se bom rekel koncesionarske pogodbe, bom rekel zadeva, ampak 2025 leto pa je tisto, ki bi veljalo, da bi koncesionar, da bi koncept za naprej prediskutirali in ga tudi premislili kako najbolje narediti. Seveda vmes je pa tudi še diskusija o tem, ali lokalne skupnosti lahko več participirajo zraven ali manj in kaj bi bilo ustrezno in bilo možno.

Za Črnolico samo pa morda samo še par stavkov o njej, ker boste verjetno kolegi naprej rekli. Tukaj je primer, ko je občinski prostorski načrt narejen na podlagi tega, kar je jaz bom samo na kratko rekel. Vsi ti dokumenti, ki sem jih tudi od vaših gradiv videl, seveda je verjetno res kakšna stvar pomanjkljivo napisana, gre za to, da je občina v svojem strateškem planu pridobila ta sklep o pripravi presoje vplivov na okolje, celovito presojo vplivov in je tudi izvedla in zato, ker je izvedena na strateški ravni ni treba ponavljati še enkrat na operativni in ta je tista zgodba ne dvojnega bom rekel dela in jaz smatram, da bodo tudi kolegi, če bo potrebno, so projektanti tako DRSV ali te, ki so po pogodbi narejeni tukaj, razložili zakaj, pa sem iskal rešitve ali obstaja alternativa, praktično ne obstaja alternativa, kot sem razumel iz tega dela in tudi če bi pošteno obravnavali lastnike, to kar so prej, sem prej razložil, bi s tem novim principom marsikatero stvar sporazumno rešili tako kot ste predlagali in verjetno našli tudi model, ki bo zadovoljil ene in druge, in da imamo ta primer tega zadrževalnika še nekaterih drugih projektov uvrščen v projekt NOO, ki jih moramo zaključiti do leta 2026, kar pa pomeni, da zvonimo vsi skupaj, to pa razumete, tako DRSV razumemo kot tudi občine, ki se zelo trudijo pri teh zadevah, da bi kar se da hitro pripomogle k temu, da bi v letošnjem letu prišlo na podlagi sprejetih občinskih prostorskih planov do projektne dokumentacije in ta projektna dokumentacija kot je izvedbena, kot imam podatke in tako kot so zdaj govorili, je izvedena, seveda, ker pa gre za zneske, ki presegajo zadeve, pa je seveda zakonska in sicer naša dolžnost, da jo recenziramo. Recenzija je mišljena samo na izvedbeni dokument, tako kot ste pravilno ugotovili, v tem času, jaz imam samo ta podatek, je recenzija tudi zaključena v tem zaključku marca in po tej plati ne bo več zadrege, da ne bi bila dokumentacija, tako sem razumel iz tega, tudi vsem dostopna, še posebej pa kar smo videli v tem, saj smo imeli tudi na tem sestanku z lastniki v Črnolici, je treba, je treba predstaviti, mi smo imeli predstavitev teh prvih zadev, pa tudi teh dogovorov, seveda, če bi bil tak protokol ali pa dogovor prej sklenjen, do teh sporazumov verjetno ne prihajalo, bi bil sporazum, komunikacija tekla prej in vse nerodnosti okrog tega, se opravičujem zanjo posredno v družbi, v celotni družbi seveda tudi, bom rekel, bi lahko bila izvedena in bo izvedena in seveda, da argumentacije najmanj kar je dolžnost pri ponudbi zemljišč predstaviti, pa mislim, da ne bo treba čakati do takrat, ampak zato, ker je ta dokumentacija zdaj zaključena, se v celoti vidi. In tudi, kot je meni znano, te površine ali pa kubikaže, ki ste jih videli, gre za to, da so od idejnih rešitev pa do končnih rešitev, se obseg povečal za to po višino zaradi višine samega nasipanja, nasipa in vse, kar bo verjetno projektant razložil, za to, da bodo ukrepi nizvodno predvsem, pa ne samo v Celju in Laškem, kjer nas posebej opozarjajo, kdaj boste pa do tega prišli, kot del prispevne, bom rekel, zadeve ustrezno, bom rekel, rešene. Če bi seveda, zdaj pa tako bom rekel, kaj napovedujem. Da poleg aktivnosti občine smo zahtevali, da se DRSV okrepi za pridobivanje zemljišč na profesionalen način, to ponavljam bolj zaradi načina samega, da se v naslednjih tednih, mesecih tudi spodobno dostopi do njih, ponudi, kaj se da oziroma tudi uradno zaprosi, kaj pa je, kaj pa bi bila potreba ali želja posameznika. Tako kot ste našteli, nekaj lastnikov, dveh, treh, štirih pa intenzivno, bom rekel, to zanima, nekateri pa seveda posredno. Da se to naredi. In če bomo uspeli v letošnjem letu v teh mesecih prvih zemljišča pridobiti, potem se lahko pridobi tudi gradbeno dovoljenje in vse ostale zadeve in je lahko ta projekt uvrščen v izvedbo v letu 2025 in 2026 tudi zaključen. Ta primer in še nekateri drugi, jih je kar nekaj tudi na Muri, tudi še kje drugje, pritiskamo zdaj vsi skupaj s pomočjo občin pa tudi sami, da se okrepimo do te mere, da bi večino njih spravili v ta program, kjer so rezervirana sredstva, ker je bilo seveda za državo bistveno lažje, ker bo seveda nekaj povratnih, nekaj pa nepovratnih sredstev i bi bile tu zagotovljene. Ta napor je pa potreben in z vašo pomočjo in podporo bi seveda upal si reči, vsaj večino njih rešili pred tem, ker so občine ponudile, da bodo tudi v drugih primerih aktivne, da bi z našo aktivnost, z našo pomočjo pripeljali zadeve do te mere kot so se pač takrat dogovorili v tej meri. Hvala lepa. Če bo potrebno, bi jaz predlagal, da kolegi iz DRSV ali drugi bolj na vprašanje dodatno ali kaj drugega bolj pojasnijo še okrog tega. Drugače smo pa predvsem v dejstvu, da te protokole vnaprej tudi izvedemo in da je ta družbena zaveza, ki sem jo podpisal v imenu, bom rekel, predstavnikov Vlade, tudi v kontekstu drugih kmetijskih vprašanj, ki jih je ministrica vodila s kmeti, bom rekel, tudi realiziramo. In jaz sem se ponudil, da bomo vsake toliko časa kontrolirali, kje smo, bom rekel, s tem in morebitne pomanjkljivosti tudi odpravljali, če hočete, nadgradili. Pa da tudi opravljamo, bom rekel, te stvari na terenu v času seveda njihove izvedbe. Hvala lepa.