Najlepša hvala.

V teh dneh oziroma v dveh dneh je očitno izredno stanje v državi, saj v Državnem zboru zaseda več odborov. Tako tudi mogoče eno opravičilo s tega stališča, da nekateri poslanci manjkajo trenutno, pa se nam bodo kasneje pridružili. Zahteva za ta sklic je prišla pač z naše strani, in sicer na temo suhih zadrževalnikov v Sloveniji kot nekako primer suhih zadrževalnikov oziroma problematike, ki se tiče suhih zadrževalnikov, pa je naveden zadrževalnik Črnolica v občini Šentjur. Naj na začetku povem, da bo skozi vso razpravo jasno povedano, da seja ni namenjena temu, da bi se nasprotovalo popoplavni obnovi ali poplavnim ukrepom, predvsem pa ne s suhim zadrževalnikom, ampak da se opozori na določene zadeve, ki so se s strani države vsaj pojavile v zadnjem času kot, bom rekla, neke anomalije, za katere bi tudi prosila potem državo oziroma ministrstvo, da poda svoje razloge, zakaj do tega prihaja. Hkrati pa seveda tudi na pobudo, bom rekla, s strani kmetov, ki so pri teh suhih zadrževalnikih po Sloveniji, pa ne samo kmetje, tudi v določenih občinah drugi občani, ki s strahom gledajo na te zadeve, kajti gre za njihova zemljišča, in seveda zaradi tudi mogoče strokovne nejasnosti ali pa nejasnosti pri samem umeščanju v prostor in pa pri samih projektnih dokumentacijah, pa neobveščenosti je mogoče ta strah celo neupravičen, pa se bodo mogoče danes tudi zadeve določene razjasnile. Jaz vsaj upam, da bomo s te seje odšli z občutkom, torej, da Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za naravne vire in prostor razume problematiko in da jo želi tudi reševati na takšen razumen način. Hkrati pomagati občinam pri izpeljavi teh suhih zadrževalnikov in pa seveda tudi vsem občanom, ali so to kmetje ali drugi državljani, ki nimajo kmetijskih zemljišč, da bodo obveščeni, da bodo, bom rekla, slišani, upoštevani v tisti največji možni meri, ki jo seveda tudi stroka dovoljuje.

Sicer ste dobili gradivo, ampak bi izpostavila nekatere zadeve iz samega gradiva. Problematika suhih zadrževalnikov, tako kot sem povedala že prej, je ponavadi povezana z umestitvijo v prostor in so vedno nameščeni ponavadi izven območja, ki ga zavarujemo pred poplavami. Včasih so tudi na območju sosednjih občin. Zaradi tega so pogosta nasprotovanja gradnji suhih zadrževalnikov s strani prizadetih prebivalcev z vidika rabe prostora in prostorske umestitve, tako kot sem na začetku dejala. Direkcija za vode je v času ministrovanja Vizjaka sklenila sporazume s 30 občinami, ne bi naštevala vseh, kar je seveda pohvalno, in le tri občine, to so Izola, Šentjur in Železniki, so podpisale sporazum za izgradnjo suhih zadrževalnikov, in gre vsa pohvala seveda lokalnim skupnostim, ki so se potrudile po svojih močeh. Pa tudi seveda direkciji, da do takšnih podpisov pride, da se te zadeve v bistvu tudi v luči, bom rekla, poplav in tako naprej počasi rešujejo.

V začetku leta 2024 je prišlo do, bom rekla, nasprotovanja ali pa tudi bolj glasnih vprašanj glede suhih zadrževalnikov. Ob Savinji predvsem zaradi ogroženosti Spodnje Savinjske doline, hkrati pa se je nekako tudi v naši občini pojavila iniciativa, ki je zaradi suhega zadrževalnika v Črnolici, to je en del Šentjurja, pač začela postavljati vprašanja, postala glasna, ker se bi naj ta suhi zadrževalnik gradil na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih. Zdaj, če se osredotočim samo na ta primer, ki, pravim še enkrat, je pohvale vreden, je suhi zadrževalnik, ki je bil umeščen oziroma so se ti postopki začeli že leta 2004, torej 20 let nazaj, in je občina Šentjur torej nekje leta 2006 začela izvajati postopke priprave prostorskega reda občine Šentjur na podlagi Zakona o urejanju prostora. V ciljih prostorskega razvoja je med drugim opredelila tudi načrtovanje prostorske umestitve zadrževalnika, ki naj bi varoval mesto Šentjur pred visokimi vodami Voglajne. Zaradi uveljavitve takratnega Zakona o prostorskem načrtovanju in sprejetih novih podzakonskih aktov tam nekje konec leta 2007 pa se je občina odločila, da skladno z veljavno zakonodajo za omenjeni infrastrukturni projekt zagotovi ustrezne prostorske akte. In takratno Ministrstvo za okolje in prostor je na podlagi namere za pripravo prostorskega akta ugotovilo, da je obvezna celovita presoja vplivov na okolje. Samo območje variant suhega zadrževalnika visokih voda sta bili za južna naselja Šentjur za zadrževalnik predlagani dve varianti. Ena je ta, ki bi se zdaj naj gradila, suhi zadrževalnik Črnolica s prostornino 655 tisoč kubičnih metrov. Zdaj bi kar tu na začetku že postavila eno vprašanje, na katerega bi potem prosila tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor odgovor. Namreč, v tej dokumentaciji iz tistega leta, kot sem navedla, torej govorimo o projektu za 655 tisoč kubičnih metrov, Ministrstvo za naravne vire pa mi je v mojem poslanskem vprašanju odgovorilo, da gre za 760 tisoč kvadratnih metrov. In mene zanima, zakaj zdaj takšna, bom rekla, razlika; lahko boste tudi tisti, ki so to projektirali, povedali. Pa vendar me zanima, ali je to zdaj zadnja številka, ker če v tem primeru prihaja do takšnih razlik, potem je lahko tudi na kateremkoli drugem suhem zadrževalniku prišlo do te razlike oziroma bo prišlo do te razlike. V celotni proceduri, pa da ne bom vseh let naštevala, je pač bil sprejet ta predlog suhega zadrževalnika Črnolica, ki je sedaj tudi v bistvu v postopkih za izgradnjo. Iz okoljskega poročila 2028 je razvidno, da so smernice Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri spremembi namenske rabe zemljišč predvidevale upoštevanje katastra dejanske rabe zemljišč, hidromelioracijska območja, veljavne namenske rabe, najboljša in ostala kmetijska zemljišča. Navaja pa se: "Na najboljših kmetijskih zemljiščih, je načrtovanje prostorskih ureditev dopustno le če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. Pri posegih na najboljša kmetijska zemljišča je hkrati potrebno upoštevati vse lastnosti kmetijskih zemljišč. Vsakemu posegu na kmetijska zemljišča je potrebno določiti površino, s katero posega na tovrstna zemljišča, in jo ustrezno grafično prikazati. Izgube kmetijskih površin, zaradi predvidenih novih posegov je potrebno nadomestiti na drugih območjih znotraj občine. Pri tem je pomembno ohranjanje proizvodnih kapacitet kmetijskih zemljišč." Zdaj rekla sem prej, da leta 2008 je ministrstvo z odločbo dejalo, da je potrebno izvesti torej celovito presojo vplivov na okolje. Ministrstvo za naravne vire in prostor pa mi v mojem poslanskem vprašanju odgovarja, da to ni potrebno. Torej, jaz bi tudi prosila tukaj Ministrstvo za naravne vire in prostor z razlago zakaj enkrat tako, torej 2008, da je potreben vpliv na okolje, potem kasneje, mislim, da 2023 leta kasneje pa, da tega vpliva mislim, te presoje ni potrebno narediti torej kaj se je v tem vmesnem času spremenilo oziroma zakaj ne? Je to pač čisto, bom rekla, vprašanje za to, da se tudi odgovori strokovno vsem tistim, ki danes pač bo ali pa v prihodnje bodo prizadeti, zaradi te izgradnje, da se jim pač, mislim, se te zadeve tudi razložijo. Zdaj, potem 2011 je bil sprejet Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena navezovalne ceste Dramlje Šentjur in vzdrževalnika visokih voda Voglajne torej v občini Šentjur, seveda, s katerim je bil prostorsko umeščen suhi zadrževalnik visokih voda, suhi zadrževalnik Črnolica. Od leta 2013 do danes je občina izvedla več faz drugih zastavljalnih protipoplavnih ukrepov in sicer od faze A., B.1, B.3, C.1A., v glavnem več faz. Kar je spet pohvalno, kajti občina Šentjur je v preteklosti doživela velike poplave, veliko škode in vsi ti ukrepi seveda prinesejo k temu, da se v naši občini te zadeve zdaj dogajajo skorajda nič ali pa v veliko manjših obsegih, kot nekoč. Zdaj po informacijah oziroma prejeti dokumentaciji, je v mesecu marcu 2022 občina z Direkcijo Republike Slovenije za vode podpisala sporazum, ki naj bi predstavljal osnovo za začetek projektiranja suhega zadrževalnika Črnolica na vodotoku Voglajna. Sporazum predvideva financiranje projekta iz sredstev, mehanizem za okrevanje in odpornost - tukaj na tem mestu še enkrat je mislim dobro tudi s strani države, da je omogočila ta črpanje teh evropskih sredstev - izvedeno je bilo javno naročilo za izvajalca del in po pogodbah, ki so, bi ta izvajalec del naj bil Hidrosvet, če se ne motim, mislim, da je predstavnik Hidrosveta tudi tukaj in takrat se naj bi začeli tudi postopki za odkup zemljišč, ki so v lasti fizičnih oseb. Tudi nekje v tistem času je prišlo, torej nekje oktobra 2023, da so dobili pač ti lastniki pogodbe. Za odkupe oziroma vse tisto, kar je potrebno za to, da se ta suhi zadrževalnik v bistvu projektna dokumentacija in vsa izpelje. Zdaj tisti, ki so na teh zemljiščih lastniki so v bistvu tudi niso vsi pravno podkovani, večina njih ne in odgovora na vprašanje za kakšen projekt gre in kaj sploh podpisujejo nekako, vsaj po njihovih besedah ali po mojih informacijah niso dobili, obrnili so se tudi na pravne strokovnjake, tudi na odvetnike, ki pa po, bom rekla, po njihovih besedah, da naj bi šlo za katastrofalne pogodbe, kajti predvsem z vidika posledic za lastnike prvovrstnih kmetijskih zemljišč, za njihovo dejavnost ter s tem seveda tudi za eksistenčni obstoj kot njih, kot lastnikov in seveda tudi njihovih družin. Zdaj, da bi prišli do odgovora na ključna vprašanja, so za to prosili tudi lokalno samoupravo, torej občino. Izvedenih je bilo več sestankov - v gradivu so tudi navedeni datumi -, na katerih so bili, pravim po naših informacijah predstavniki občine Šentjur, Direkcije Republike Slovenije za vode, Kmetijsko gozdarska zbornica, ministrstva in nenazadnje tudi minister za naravne vire in prostor, gospod Jože Novak. Še enkrat. Po mojih informacijah bi naj na vseh sestankih lastniki zemljišč opozorili na po njihovem mnenju spornost projekta, saj naj bi izgradnja suhega zadrževalnika pomenila propad vsaj desetih kmetij, izgubo delovnih mest, ker so nekatere kmetije profesionalne in perspektivne ter zagotavlja veliko delovnih mest, predvsem pa zagotavlja veliko količino kakovostne hrane za prebivalce Slovenije, nekateri to pridelano hrano, bom rekla, prodajajo po celotni Sloveniji. Zdaj po nekaterih besedah pravim, to boste pa vi povedali potem, ki ste strokovnjaki na tem področju, naj bi izvedba projekta pomenila tudi poslabšanje poplavne varnosti v naseljih, ki so tam zraven, ker naj bi izgradnja suhega zadrževalnika pomenila močno degradacijo okolja. Zdaj, velika razočaranost lastnikov zemljišč se je odrazila tudi v opozorilnih protestih kmetov pred stavbo Direkcije Republike Slovenije za vode v Celju in tudi o ustanovitvi civilne iniciative skupnosti lastnikov zemljišč, ki jih združuje nekje 46 lastnikov zemljišč. Podali so tudi nekatere pomisleke in pa tudi zahteve, ki mislim da, boste tudi to povedali, potem so bili tudi ti pomisleki nekako podlaga za pogovore s kmetijskim ministrstvom, tudi z Ministrstvom za naravne vire in prostor, pa tudi neke vrste protestne oziroma lahko rečemo tudi stavkovne zahteve. Torej lastniki zemljišč želijo transparenten pristop k urejanju vseh razmerij v zvezi z izgradnjo suhega zadrževalnika. To se je pokazalo tudi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, da bi dostopali do projektne dokumentacije za suhi zadrževalnik, ki so jo na Direkcijo Republike Slovenije za vode naslovili preko Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Žal so v mesecu marcu dobili odgovor, da se njihova prošnja zavrne z razlogom, da je del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo suhega zadrževalnika Črnolica še v recenziji in bodo glede na komentarje oziroma pripombe recenzentov možne še spremembe. Zdaj vprašanje na tem mestu je, za kakšno recenzijo gre? Ali je že končana? Kdo jo je izvedel recenzijo? Zakaj je recenzija potrebna ne vem ali je to zakonsko potrebno ali je pač iz kakšnih drugih razlogov? Ali je končana, da če še ni, kdaj bo končana? In pa še kot zanimivost to, da sem potem tudi kot poslanka vložila prošnjo za dostop do informacij preko Zakona o dostopu do informacij javnega značaja za pridobitev te projektne dokumentacije. Zanimivo, jaz sem dobila odgovor, da lahko pogledam to dokumentacijo, in sicer na samem sedežu direkcije. Zdaj jaz upam, da bom našla - jaz se opravičujem, ker je on toliko listov, da že več človek ne ve kje bi jemal -, ampak kaj je pa zanimivo noter, ne po tem odgovoru, ki sem ga dobila z ministrstva na to zahtevo je napisano, da je ta recenzija - aha, tule imam -, da se mi delno ugodi, in sicer za suhi zadrževalnik visokih voda Črnolica, protipoplavni ukrepi Šentjur, faza D - številka projekta navedena - ta projekt pa naj bi delal Hidrotehnik d.o.o. Zdaj pa, po pogodbah, ki jih imam s strani občine, ki so javno objavljene na javnih naročilih, naj bi pogodbe oziroma projektno dokumentacijo in pa tudi glede na odgovor ministrstva projektno dokumentacijo delal Hidrosvet d.o.o. Zdaj pa mene zanima, ker kakšna povezava je med Hidrosvetom in Hidrotehniko? Tako da, jaz bi prosila, Ministrstvo za naravne vire in prostor in Direkcijo Republike Slovenije za vode, da na to vprašanje odgovori. Kajti od tega odgovora je tudi odvisno moje, bom rekla, nadaljnje postopanje kot poslanke Državnega zbora. Pravim, ker pogodbe, ki jih imam jaz, ki so javno dostopne, še enkrat, preko portala za javna naročila, piše, da pogodbo oziroma tudi podpisana pogodba z Občino Šentjur za izdelavo projektne dokumentacije in podpisal jo je Hidrosvet. Tako da to je ena zadeva, ob tisti, ki sem jo že prej, torej vprašanje. V času se je, kot sem prej rekla, tudi ustanovila ta kmečka iniciativa, ki zahteva ali pa, če želite, tudi prosi, da se v tem primeru suhih zadrževalnikov - zdaj govorim samo v bistvu za občino Šentjur, ampak to lahko velja seveda za vse nadaljnje suhe zadrževalnike ali pa tiste, ki so že -, da torej zahtevajo v bistvu takojšnjo ustavitev projektov, in sicer projektov v smislu razlastitve kmetijskih zemljišč. Namreč, župan Občine Šentjur je na vse tiste lastnike, ki so tam lastniki na tem področju, kjer naj bi bil suhi zadrževalnik, naslovil na njih dopis, s katerim jih opozarja na to, da v primeru, da pač zemljišča ne bodo odkupljena, da je možnost tudi razlastitve, kar drži. Župan je tisto nalogo tisto opravil, torej, da je obvestil krajane, da lahko pride do razlastitve. Zdaj pa glejte, do razlastitve, zdaj po novem zakonu, ki ste ga sprejeli, ki ga je sprejela ta koalicija, po Zakonu o spremembah oziroma Zakonu o obnovi razvoja in zagotavljanju finančnih sredstev lahko pride do takojšnje razlastitve s sklepom Vlade. Zdaj imam jaz tudi informacije, da nekateri župani so celo klicali na koalicijo oziroma stranko Svoboda, da naj ob sprejemu tega zakona celo napiše, da naj pride do takojšnje razlastitve tam, kjer se naj bi gradili suhi zadrževalniki. To naj bi bilo, zdaj, če to drži, ne vem, jaz upam, da nimamo takšnega župana ali pa županov, ki bi to v bistvu zahtevali ali pa prosili. Tako še enkrat, zdajšnja koalicija je torej sprejela, da iz razloga, da gre za javni interes na področju protipoplavnih ukrepov, lahko pride do takojšnje razlastitve. Seveda je takšna dikcija, bom rekla, vzbudila strah pri lastnikih, ne samo tu na tem suhem zadrževalniku oziroma na bodočem suhem zadrževalniku, ampak tudi na vseh ostalih področjih, kjer se naj bi te protipoplavne zadeve gradile, od suhih zadrževalnikov ali karkoli drugega. Tako smo tudi mi v naši poslanski skupini vložili spremembo tega zakona, da se te razlastitve, takojšnje razlastitve izbrišejo iz zakona in da se upošteva zakon, ki že tako ali tako predvideva razlastitve, če nekdo ne proda zemljišča.

Torej, jaz bi tukaj prosila tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor, da razloži oziroma da potrdi izjavo, da do razlastitev kmetov ne bo prišlo. Naj potrdi izjavo ministra za naravne vire in prostor, da do razlastitev kmetov ne bo prišlo, ne tu, ne na drugih suhih zadrževalnikih, pač pod neko prisilo. In jaz tudi pričakujem od ministrice za kmetijstvo, da bo vendarle, kljub odgovorom na moja poslanska vprašanja, ki so zelo suhoparna, in prvi odgovori na poslanska vprašanja, da ne poznajo tega primera, da ne poznajo teh problemov. Po mojem dodatnem vprašanju pa potem vendarle odgovor, da vedo, za kaj gre in da se bodo trudili za to, da do tega ne pride, da bo prišlo do pogovorov. In ministrica je tudi zdaj v zadnjih teh pogajanjih, ki so bila, mislim, da 19. aprila, no, 19. marca - hvala -, tudi nekako dala vedeti, da bo pač na strani kmetov oziroma kmetijskih zemljišč, ohranitve prvovrstnih kmetijskih zemljišč. Tudi zato s tega stališča, da bi bilo potrebno slediti pri vseh teh zadevah, pa ne samo pri suhih zadrževalnikih, tudi pri vseh ostalih gradnjah, torej širjenju stanovanjskih področij, gradnje in tako naprej, upoštevati prvovrstna kmetijska zemljišča in upoštevati tudi skupno kmetijsko politiko za obdobje 2022-2027, ki jo je ta Vlada tudi sprejela. Tako še enkrat, zmanjševanje obsega prvovrstnih kmetijskih zemljišč ne sledi specifičnim ciljem Skupne kmetijske politike 2022-2027, ker v skupnih ciljih kmetijske politike piše, da je potrebna podpora za vzdržne dohodke in odpornost kmetij po vsem ozemlju Evropske unije za večjo prehransko varnost, izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi, privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih, spodbujanje zaposlovanja, rasti socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z bio gospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom. Ampak, če bomo kmetom, ki kmetujejo na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih, ker je ta njihova dejavnost primarni vir preživetja družine in pa tudi njihovih zanamcev. Če bomo to onemogočili z razlastitvami, potem ne bomo dosegli tistega, kar piše v skupni kmetijski politiki, in ne bomo samooskrbni, ko Slovenija toliko poudarja to samooskrbnost.

Tako še enkrat, namen te seje je, da se da odgovor lastnikom kmetij, ki kmetujejo na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih, ali jih boste razlastili po hitrem postopku, brez da bi prej res vse sile napeli in jim dali nadomestna zemljišča, če je to možno. Kajti na sestankih, pa tudi zadnjič, ko smo imeli na občinskem svetu, je župan povedal, da je bil tudi predlog, da se ta kmetijska zemljišča zamenjajo s kmetijskimi zemljišči, ki so v lasti sklada. In to je bil predlog. In zdaj mene tudi danes zanima, ali bo ta predlog uresničen. Mislim, samo medklic, Sklad kmetijskih zemljišč je najbolj zbirokratizirana ustanova v Republiki Sloveniji. In moje stališče je, da bi bilo treba ta sklad dobesedno ukiniti, ukiniti, pa dati zemljišča kmetom, naj to obdelujejo, naj pridelujejo slovensko hrano, ne da jemo poljsko meso. In prisluhniti tukaj tudi občinam, lokalni skupnosti, ki najbolj pozna te primere. Mislim, da je zadnji župan rekel, da imamo, koliko, tisoč 800 ali ne vem koliko hektarov teh zemljišč v občini Šentjur. Ministrica, saj mi boste potem odgovorili, saj pravim, jaz ne vem točnih podatkov, ampak veliko teh kmetijskih zemljišč je. In vam bom povedala, za eno kmetijsko zemljišče iz sklada 20 kvadratnih metrov rečejo na skladu, da rabijo eno leto, da ga prodajo. Za 20 kvadratnih metrov neuporabnega zemljišča! Potem me pa zanima, kako, koliko let bo pa potekala ta menjava teh hektarov zemljišč za kmete, ki jim je to preživetje, ta dejavnost njihova, ker jim je bilo rečeno oziroma brala sem tudi v medijih, da - pa pravim, tako kot je rekel zadnjič župan na občinskem svetu, da naj gre za zamenjavo -, koliko let jim boste to menjavali? In ta sklad, še enkrat, če je res volja in če je resnično to, kar vse imamo, izjave ministra, enega in drugega, potem do teh razlastitev v tem primeru in v drugih primerih ne bo prišlo, ampak bo prišlo do pametnih rešitev s pomočjo vseh, tako na eni strani lastnikov, občinske, lokalne skupnosti in vseh, ki so na državni ravni, torej obeh ministrstev. Potem s strani Ministrstva za kmetijstvo sem dobila odgovor, da tam, kjer bodo kmetovali v suhem zadrževalniku, znotraj, bodo pa potem dobili odškodnino, če bo prišlo do poplavljenosti. Okej, po zakonu jim res pripada odškodnina, vendar vas pa sprašujem, ali imate narejeno metodologijo, po kateri boste obračunavali škodo. Namreč, nekateri še iz leta 2014, 2015 za škodo na določenih zemljiščih, ki so bila poplavna, torej razlivna, niso dobili odškodnine. Sicer je bila ocenjena, vendar lastniki oziroma obdelovalci zemljišč na območju zadrževalnika Bolehnečici so kljub velikim škodam leta 2014 in 2015 ostali brez izplačanih nadomestil zaradi škod, saj jim ministrstvo ne more izplačati, ker ni pripravljenih metodoloških izhodišč za oceno nadomestil. Torej, obljubljati nekaj, česar potem ne moreš narediti, pa v zakonu je napisano in v zakonu tudi piše, da mora ministrstvo metodologijo pripraviti. Potem ne moreš izplačati, ne moreš dati prazne obljube pa reči, da boš nekomu nekaj plačal, odškodnino, ki ne bo tista letna, bo verjetno dvoletna, vprašanje, kako bo. Jaz se na kmetijstvo toliko ne spoznam, ampak verjetno ni samo za tista dva meseca, ko voda notri stoji, ali pa za tistih 14 dni.

Mislim, da sem v tem delu izpostavila tiste ključne probleme, se bo pa še skozi razpravo vabljenih verjetno še kaj odprlo. Mi smo predlagali za to sejo štiri sklepe, in sicer bom zdaj te sklepe prebrala, pa potem končala s tem uvodnim delom. In sicer: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozivata Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da nemudoma pristopita k pogovorom s predstavniki lastnikov zemljišč na območju predvidenih suhih zadrževalnikov z namenom zagotovitve nadomestnih zemljišč za izgubljena zemljišča, namenjena za izgradnjo suhih zadrževalnikov. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozivata Ministrstvo za naravne vire in prostor, da lastnike kmetijskih zemljišč na območju predvidenega suhega zadrževalnika Črnolica Šentjur nemudoma seznani s projektno dokumentacijo izgradnje suhega zadrževalnika Črnolica Šentjur. Tretji sklep pa bomo spremenili oziroma jaz se iskreno opravičujem, no, tudi drugi sklep, ki sem ga pravkar prebrala, bomo amandmirali, in sicer, da ne samo za ta suhi zadrževalnik, ampak za vse suhe zadrževalnike, da se jih seznani s projektno dokumentacijo, in boste dobili te amandmaje na mizo. Tretji sklep, ki pa govori o reviziji, pa spreminjamo, in sicer: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozivata Ministrstvo za naravne vire in prostor, da pri pripravi prostorskih aktov, projektne dokumentacije in gradnja suhih zadrževalnikov upošteva zaščito prvovrstnih kmetijskih zemljišč in zasebno lastnino. Imeli smo revizijo, ampak vemo, kaj to pomeni. To smo se tudi pogovarjali danes in pač v tej smeri gre: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozivata Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se v primeru izgradnje suhega zadrževalnika Črnolica Šentjur in drugih predvidenih suhih zadrževalnikov v skladu z zakonodajo že pred začetkom gradnje suhih zadrževalnikov opredeli sistem izplačila odškodnin med investitorjem in lastniki, najemniki, zakupniki zemljišč. Torej jaz mislim, da sklepi gredo v smeri, da do teh nesporazumov, do teh, bom rekla, takšnih zadev, ki so v tem primeru zdaj izgleda kot nek vzorčni primer, v nadaljevanju vendarle ne bi prišlo. Torej jasno je, dejstvo je, da suhi zadrževalniki se bodo gradili, da protipoplavna zaščita se bo delala, Slovenija je pač s strani vode toliko ogrožena. Včasih je vprašanje, če še ne bomo gradili, kdo bo odgovarjal. Glejte, do zdaj ni nihče odgovarjal, še sam bog ne, ko spusti dol vodo ne. Tako da, saj pravim še enkrat, to se bo gradilo, ampak ne z grožnjo za razlastitve in ne z grožnjo ali pa ne z, bom rekla, omejevanjem prvovrstnih kmetijskih zemljišč tam kjer pač to ni potrebno. Če pa že do tega mora priti, po vseh strokovnih uzancah, potem se je pa potrebno z lastniki pogovarjati, potrebno je kmetijska zemljišča s skladom se tudi dogovarjati, odškodnine in tako naprej, in povedati, kaj in kako naprej bodo stvari šle. Te amandmaje pa, če še ni, bomo pa dali potem, ker ne vem, če je treba pisno ali... Boste, predsednica, povedala. Hvala.