Hvala lepa za besedo.

Zdaj več ali manj vsi govorimo o pravni državi, in sicer o tem, da Ustava, zakoni in drugi akti veljajo in učinkujejo za vse enako. Zdaj, tu je predvsem pomembno, da to na tak način deluje tudi znotraj zakonodajnega telesa, kajti če tu ni zagotovljena enaka ali enakopravna obravnava, če niso zagotovljena enaka merila za vse, če se ne sprejemajo identične odločitve v identičnih situacijah, potem je s pravno državo konec in postane leporečje, kajti praksa obstaja različna. Zdaj v prvem odstavku vaše koalicijske pogodbe je pač napisana tudi spoštovanje načel pravne države. Ključna figura Državnega zbora, kar zadeva izvajanje poslovniških določb in v nekaterih primerih tudi z zakonom naloženih nalog, je predsednik Državnega zbora, v tem primeru je to Urška Klakočar Zupančič. Šesti odstavek 19. člena Poslovnika ji izrecno nalaga, da skrbi za izvajanje tega Poslovnika. Ta Poslovnik ima določbe, ki so povezane tudi z materijo, o kateri smo naslovili vprašanje na, in pobudo na Komisijo za Poslovnik, in sicer v 184. členu je jasno navedeno, da so vprašanja, ki so povezana, o katerih se odloča na referendumih, morajo biti, morajo biti jasna. Zdaj, Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je za dve referendumski pobudi, to se pravi za referendum o evtanaziji in pa za referendum o konoplji, o uporabi konoplje, ugotovila, da nista napisani oziroma nista sestavljeni v skladu s184. členom Poslovnika Državnega zbora. Zdaj 20. člen Zakona o referendumu in ljudski iniciativi pa predsedniku oziroma predsednici Državnega zbora nalaga postopek, v katerem mora pač te nejasne stvari, ki so ugotovljene v zvezi z referendumi, odpraviti. Zdaj tu lahko samo ugotovimo, da predsednica tega postopka odprave nejasnosti po 20. členu Zakona o referendumu in ljudski iniciativi se ni poslužila in obe, kar zadeva Zakonodajno-pravno službo, obe točki, ki sta po mnenju Zakonodajno-pravne službe neskladni oziroma neprimerni oziroma nejasni, uvrstila na izredno sejo Državnega zbora, kar pomeni, da je opustila dolžno ravnanje po Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi.

Zdaj jaz mislim, da morajo biti za sklic izredne seje izpolnjeni tudi nekateri drugi pogoji, to se pravi, morajo biti izpolnjeni kriteriji, kar zadeva referendum, glede jasnosti vprašanja, kar zadeva obravnavo zakona, ki se da na izredno sejo, pač morajo biti ustrezne sestavine in tako naprej, skratka zahteva za izredno sejo v tem primeru, če gre za nepopolne ali neskladne zadeve, nejasne zadeve, ni absolutna, ampak je treba predhodno izvesti postopek, da se stvari razčistijo in uskladijo. Zdaj, za sklic izredne seje je bil še odprt čas, kajti 15-dnevni rok še ni bil izčrpan in predsednica Državnega zbora bi v tem obdobju z lahkoto izpeljala postopek, skladen z 20. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Zdaj, namesto, da bi strokovne oziroma procesne in vsebinsko pravilne odločitve naredili te zadeve, se je pač sklicalo sejo in izpeljalo tudi sejo. Na izrecno zahtevo Poslanske skupine SDS oziroma naše vodje poslanske skupine ni zahtevala dodatnega mnenja Zakonodajno-pravne službe; prav tako ni želela pojasniti ali so jo, je služba Zakonodajno-pravna služba opozorila na neustreznost postopka, ki je bil v nasprotju s Poslovnikom in Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi. Zdaj, vrhunski pravnik si kaj takega ne bi smel dovoliti, da da politično odločitev pred stroko. Tudi Golobova Vlada je dala svoje mnenje, kar zadeva Zakon o evtanaziji, je tudi tam opozoril na spornost in dvoumnost referendumskega vprašanja, ampak to je šlo mimo.

Tako da mislim, da stvari, ki so bile postavljene, ki ste jih izpeljali, so neskladne, nejasne. In jaz mislim, da bi bilo dobro, da pred nadaljevanjem postopka se vse te zadeve razčistijo, kar zadeva jasnost referendumskih vprašanj, kar zadeva ostalih pomislekov, ki so bili izrečeni pač v tem delu.

Toliko mogoče še za uvod. Hvala lepa.