Hvala. Dober dan!

Najprej bi izrazil zahvalo jedrskim strokovnjakom, posebej pa bivšemu direktorju Jedrske elektrarne Krško, gospodu Rožmanu, za to, da je jedrska elektrarna varno obratovala. Mislim, da si to brez dvoma zaslužijo. To pa seveda ne pomeni, da podpiram gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško, tako kot sem nasprotoval tudi gradnji prvega bloka Jedrske elektrarne Krško. Prvič, jedrska energija in gradnja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško prihaja s podnebnega vidika, če govorimo zdaj o sami gradnji, absolutno prepozno. Mi smo dolžni do leta 2030 za 55 odstotkov zmanjšati izpuste toplogrednih plinov po najboljšem scenariju. Po najboljšem scenariju, ki je skregan s sedanjo evropsko logiko počasne gradnje jedrskih elektrarn, naj bi bil jedrski drugi blok jedrske elektrarne Krško zgrajen, recimo, do leta 2040. Seveda, predsednik Vlade je jasno in nedvoumno povedal, da če ne bo prišlo do sprememb v načinih postopkov za umeščanje jedrske elektrarne Krško in seveda same gradnje, da bo ta jedrska elektrarna Krško zgrajena, torej drugi blok, zgrajena do leta 2048. Prosim, da se ne uporablja na osnovi teh podatkov podpore jedrski gradnji drugega bloka jedrske elektrarne kot pomembnega elementa, celo ključnega elementa za razogljičenje Slovenije, ker je to časovno, da ne govorim stroškovno nemogoče. Druga točka, v resoluciji je napisano, da bo Jedrska elektrarna Krško, torej drugi blok, pripomogel k zmanjševanju energetske uvozne odvisnosti države Slovenije. To ne drži. Mi smo v začetku 90. let zaprli Rudnik urana Žirovski vrh, kar pomeni, da je Slovenija glede uvoza jedrskega goriva stoodstotno uvozno odvisna. Res je, da mednarodna metodologija, ki jo absolutno ne razumem, govori o tem, da seveda uporaba jedrske energije torej zmanjšuje uvozno odvisnost. To absolutno ne drži, kajti v tem primeru potem je v istem položaju država, kot je Slovenija, leta 1989, ko je še obratoval Rudnik urana Žirovski vrh in smo predelovali rumeno, torej pogačo in seveda leta 2024, ko smo absolutno vezani na uvoz jedrskega goriva.

Točka tri, od kje prihaja jedrsko gorivo v Slovenijo? Kakšen je geostrateški položaj Slovenije glede na uvoz jedrskega goriva? Edini podatek, ki sem ga dobil po skrbnem pregledu literature, je izjava Andreja Stritarja, iz leta 2010, ko je vodil Agencijo za jedrsko energijo, da Slovenija, poudarjam, Slovenija uvaža jedrsko gorivo, najprej je to uran iz Rusije, ki gre potem na predelavo v Združene države Amerike in potem v Slovenijo. A si sploh predstavljamo, kaj v tem trenutku, ko je Rusija v vojni in okupator dela ozemlja Ukrajine, mi dejansko z rabo jedrskega goriva, ki avtohtono prihaja iz območja Rusije, dejansko podpiramo njihovo vojaško industrijo? Kajti Rosatom ni samo organizacija, združenje iz Rusije, ki je zadolženo za tako imenovano miroljubno uporabo jedrske energije, ampak je hkrati seveda tudi del vojaškega kompleksa Rusije, ki je v tem trenutku okupator v Ukrajini.

Točka tri, kaj kažejo podatki vojne v Ukrajini z vidika varnosti, tako imenovane varnosti jedrske, da so jedrske elektrarne objekt vojaškega napada. To se pravi, da postajajo objekt možnega napada postaja tudi jedrska elektrarna Krško, poudarjam, zahvala, da je do zdaj varno obratovala, da ne ponavljam tega, ker nam situacija okoli jedrske elektrarne za orožje v Ukrajini kaže, da je bila njena jedrska varnost po podatkih in izjavah Rafaela Rossija, direktorja agencije za jedrsko energijo iz Dunaja da je bila vsaj trikrat objekt vojaškega napada. Torej o varnosti, kot je tu napisano, je težko govoriti.

Drugič, torej glede vojaškega cilja bi rad poudaril samo še to, da je bila jedrska elektrarna Krško 1. julija 1991, torej ogrožena njena varnost z nizkim preletom treh letal jugoslovanske armade, kar je nakazovalo možnost vojaškega napada na jedrsko elektrarno Krško, gospod bivši direktor Jedrske elektrarne Krško se tega spomnim, ker sem bil takrat kot član predsedstva, skupaj z obrambnim ministrom oziroma ministrom za notranje zadeve tudi v Jedrski elektrarni Krško. In seveda Jedrska elektrarna Krško je bila takrat ustavljena, če se prav spomnim boste me dopolnili, mislim, da do 16. junija 1991. leta, seveda si niti približno ne želimo, da bi se kaj podobnega spremenilo.

In da zaključim, da ne bom predolg, predlog tudi sveta za varovanje okolja slovenske akademije je, da se izdela alternativni nejedrski, negavatni scenarij razvoja energetike Slovenije kot zgled, ne pa da bi jo posnemali v celoti, pa se naj vzame scenarij, energetski scenarij Švice, ki se je odločila za zmanjšanje porabe energije, in to radikalno za minimalno povečevanje rabe električne energije z ukrepi energetske učinkovitosti, z odločitvijo, da se tri njene jedrske elektrarne postopoma, ne tako kot v Nemčiji, ampak postopoma zaprejo in se s tem omogoči, bom rekel, čim bolj vzdržen prehod na ne rabo jedrske energije in na referendumu, švicarskem je bilo sprejeto, da se Švica torej odreka gradnji novih jedrskih elektrarn. Tudi jaz se zelo zavedam dejstva, bom zaključil, hvala, zelo zavedam dejstva, da vsaka energetska strategija, tudi stoodstotna strategija Slovenije za rabo obnovljivih virov energije ima seveda tudi številne negativne posledice, ko jih pretehtam vsaj po svojem vrednotnem sistemu, tudi zaradi prihodnjih generacij in problema radioaktivnih odpadkov, ki jih seveda skrajno egoistično prenašamo na naslednje generacije, je moje stališče zelo jasno. In še zadnji stavek, prosim, ko govorimo o jedrskem scenariju, prosim, da upoštevamo tudi dejstvo, da je v Evropski uniji 27 držav, od tega jih je 12 se odločilo za uporabo jedrske energije v prihodnje, 15 se jih je pa odločilo, da ne bo šlo po tej energetski poti in jaz mislim, da je najmanj kar lahko ponudimo državljanom in državljankam Slovenije, ko se bodo odločali dva enakopravna jedrska scenarija s tem, da bi si seveda želel, da je druga alternativa deležna ravno tako podpore, na primer GEN I, kot je kot gen, kot je seveda do sedaj bilo potrošeno za izdelavo jedrskega scenarija. To bi si kot demokrat, kot tisti, ki sem se angažiral tudi pri osamosvojitvi Slovenije, zelo, zelo želel, pa je to zelo skromna želja.