Hvala za besedo.

Spoštovana gospa predsednica, poslanke in poslanci, ostali prisotni! Dovolite mi, da na začetku obravnave predmetne resolucije pozovem ta odbor, Državni zbor in Vlado k ponovnemu razmisleku o namenu in vsebini resolucije, predvidenem postopku in predlogu za razpis referenduma za izbiro zmagovalnega energetskega scenarija ter k temeljitemu pravnemu pregledu resolucije, zaradi resnih pomislekov glede skladnosti z zakonodajo in Ustavo. Resolucija in kasneje predlog za razpis posvetovalnega referenduma sta v nasprotju s 44. členom Ustave, zlasti z ustavno pravico do informiranega, demokratičnega odločanja o pomembnih strateških vprašanjih države na referendumu, v nasprotju z ustavnimi načeli enakosti, pravičnosti in sorazmernosti ter s človekovo pravico do svobodnega izražanja mnenja, kar vključuje pravico in dolžnost iskanja, prejemanja in posredovanja informacij. Resolucija je v eklatantnem nasprotju z odlokom Državnega zbora o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki določa, da se za izbiro zmagovalnega scenarija energetskega prehoda izvede posvetovalni referendum, kar zahteva obsežno pripravo ter jasno in javno predstavitev dveh alternativnih scenarijev, vključno s podrobnimi stroškovnimi izračuni in primerjavo cen elektrike za oba scenarija ter celovito analizo njunih ekonomskih, okoljskih, socialnih in varnostnih vidikov, kot to nalaga predmetni odlok. Resolucija je v nasprotju s programom za delo aktualne koalicije, ki med ostalim jasno navaja: Spoštovali bomo odločitev na referendumu, za kar bo za izbiro zmagovalnega scenarija, citiram, "Vlada specificirala dokumentacijo, ki jo je potrebno pripraviti za informiranje odločanja na referendumu." Resolucija je prav tako v nasprotju z novelo nacionalnega energetsko podnebnega načrta NEPN 2024, ki določa pripravo dveh alternativnih scenarijev. Prvič, stoodstotni scenarij obnovljivih virov energije, OVE, ki vključuje sončno, vetrno, vodno, geotermalno energijo, biomaso in les. In drugič, scenarij OVE v kombinaciji združljivega deleža jedrske industrije, energije, pardon. Resolucija poziva, usmerja, si prizadeva, podpira in spodbuja takojšnje ter neprekinjene dejavnosti za izvedbo zgolj jedrskega scenarija in gradnjo JEK2, vključno s procesnimi, zakonodajnimi in finančnimi vidiki in s tem nezakonito posega v rezultat referenduma. To je v nasprotju z ustavnimi načeli svobodnega in demokratičnega odločanja ter zakonodaje o referendumu, ki prepoveduje kakršnokoli vnaprejšnje vplivanje na voljo volivcev. Do priprave vseh potrebnih dokumentov in korakov, vključno z dvema energetskima scenarijema, ter do izvedbe referenduma in razglasitve zmagovitega scenarija mora vlada na podlagi določb zakonodaje in temeljnih načel Ustave umakniti obravnavo predmetne resolucije, namero za sprejetje specialnega zakona o JEK in začetek prostorskega umeščanja JEK2. Alternative so svoboda demokratičnega odločanja, zato mora vlada za informiranje odločanje na referendumu pripraviti in javno predstaviti vsaj dva scenarija energetskega prehoda, vključno s stroškovnimi izračuni. Pri tem je potrebno upoštevati omejitev, da jedrski in ne hidro OVE scenarij v podobnem deležu nista združljiva zaradi zniževanja cen elektrike in pospešenega vključevanja OVE v sistem, kar pomeni, da kombinacija obeh scenarijev v energetski mešanici ni mogoča. Referenčni scenariji oziroma jedrski projekti v zadnjih 25 letih in strokovne analize zahodnih držav sveta jasno kažejo, da bi finančni stroški izgradnje velike, 1600 megavatne jedrske elektrarne, kot je predvidena za JEK2, vključno s ceno kapitala, torej kreditom, danes presegli 20 milijard evrov, brez upoštevanja stroškov za geološko odlagališče smrtonosnih visoko radioaktivnih odpadkov. To pomeni, da bi bila stroškovna cena elektrike iz JEK2 višja od 170 evrov na megavatno uro, kar je bistveno več, kot je trenutna cena elektrike na evropski energetski borzi Hudex, ki je trenutno okrog 80 evrov na megavatno uro. Navedeni celotni stroški projekta JEK2 bi v letnem bruto domačem proizvodu predstavljali več kot 30 odstotkov, skoraj dva letna proračuna na prihodkovni strani, več kot 15 termoelektrarn 6 in več kot 20 tisoč evrov na zaposlenega prebivalca v Sloveniji. Po priključitvi na omrežje, predvidoma čez 15 let od prve lopate, bi JEK2 pri trenutnih cenah elektrike na evropskem trgu zabeležil izgubo okoli ene milijarde evrov letno, ki bi se z leti povečevala. Celotni stroški za scenarij obnovljivih virov energije OVE bi glede na koeficient učinkovitosti na enako količino proizvedene energije bi bili približno trikrat nižji, stroškovna cena elektrike pa bi bila od 50 do 60 evrov na megavatno uro s padajočim trendom oziroma že danes nižja kot iz JEK2, vključno z nekaj urnimi hranilniki viškov proizvodnje energije iz ZOJ, ki zaenkrat zadostujejo za normalno delovanje energetskega sistema. Že danes je cena elektrike iz obstoječe jedrske elektrarne NEK najdražja med vsemi viri energije. Stroškovna cena elektrike iz NEK, ki je okrog 40 evrov na megavatno uro, je močno subvencionirana, saj ne zajema skritih subvencij, in sicer razgradnje NEK po zaključku obratovanja najmanj 1,5 milijarde evrov ali 20 evrov na megavatno uro, izgradnje geološkega odlagališča za visoko radioaktivne odpadke najmanj 5 milijard evrov ali 100 evrov na megavatno uro in pravičnega nadomestila za omejeno rabo prostora za občino Krško 10 evrov na megavatno uro ali okrog 30 milijonov evrov letno.