Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav tudi v imenu Kabineta predsednika Vlade! Lep pozdrav vsem predstavnikom odbora, poslancem in pa tudi zbranim tule za tem omizjem!

Če začnem. Na začetku Slovenija je jedrska država, je ena izmed 33 razvitih držav z delujočim jedrskim programom. Imamo kot rečeno več kot 50-letne pozitivne izkušnje z jedrsko energijo. Na začetku se je treba seveda vprašati, zakaj se sploh pogovarjamo o prihodnosti jedrske energije in tudi o projektu JEK2? Zaznavamo pomembne svetovne trende elektrifikacije, defosilizacije in digitalizacije. Vsega tega sledi ob nižji rabi energije rast rabe električne energije. Učinkovita raba energije ima tudi ta vpliv da s toplotnimi črpalkami, z električnimi vozili zvišuje rast rabe električne energije. Države v Evropski uniji in mednarodne energetske organizacije, kot je na primer Mednarodna organizacija za energijo napovedujejo podvojitev rabe električne energije do leta 2050, Slovenija pa bo do leta 2040 potrebovala vsaj novih deset teravatnih ur čiste električne energije. S tem odgovarjamo z resolucijo in predvidenimi projekti, torej odgovarjamo na izzive prihodnosti. Iščemo torej zanesljivo, dostopno in čisto energijo. Gospodinjstva potrebujejo, gospodarstvo potrebuje in tudi družba potrebujejo zanesljivo oskrbo z električno energijo 24-ur na dan, podnevi in ponoči, v vseh letnih časih. Z elektrifikacijo toplotnega in prometnega sektorja bo zanesljivost postajala samo še bolj pomembna in izpostavljena. Nedavna energetska kriza je pokazala pomen dostopnosti električne energije. Vojna v Ukrajini in posledično nezadostna dobava ruskega plina je pognala cene energentov v nebo. Energetski trgi so pokazali svojo ranljivost, ki so jih države v Evropski uniji reševale na različne načine, tudi z regulacijo cene. Prednost so imele seveda države, ki se oskrbujejo z domačimi viri. Regulacija cen električne energije za gospodinjstva je tudi pri nas podprta z domačimi viri. Iščemo torej vire tudi brez izpustov toplogrednih plinov in minimalnim vplivom na okolje, habitate in biodiverziteto. V Sloveniji je daleč najbolj izvedljiv scenarij, v prihodnosti je seveda preverjena kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije. Z njo lahko dosežemo ključne nacionalne cilje: to pa je energetsko samozadostnost do leta 2040, visoko stopnjo zanesljivosti elektroenergetskega sistema, to je preverjena difficifikacija energetske mešanice je v bistvu edini pravilen odgovor na izzive zanesljivosti oskrbe, defosilizacijo sektorja proizvodnje električne energije do leta 2040 in pa državljanom, javnemu sektorju in gospodarstvu zagotoviti električno energijo po dostopni in konkurenčni ceni. Razpravo o razvoju energetike poslušamo oziroma jo imamo že v Sloveniji odprto vsaj zadnjih deset let in trenutno smo v prelomnem trenutku odločitve o dolgoročnem razvoju elektroenergetskega sistema. Podobno situacijo smo imeli v 70-letih, takrat so slovenska politična in gospodarska vodstva sprejela odločitev o izgradnji JEK in s tem podprla izvedbo medgeneracijskega projekta. Generacije naših očetov sta jih financirali, sta jih zgradili. mi pa imamo danes od njih največje koristi. V bistvu celotna slovenska družba danes surfa na enem valu energetskih odločitev iz 70-let prejšnjega stoletja. Danes nas čaka enak premislek in pri tem moramo postaviti argumentirano razpravo z merljivimi vplivi projekta tako na okolje, na končno ceno električne energije, predvsem na položnice in pa vpliv na zanesljivost oskrbe. V podporo sprejetju teh odločitev o dolgoročnem razvoju elektroenergetskega sistema v Sloveniji je vlada izvedla eno serijo ukrepov: imenovanje državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade, ki se ukvarja izključno z jedrsko tematiko, ustanovitev vladne delovne skupine za koordinacijo projekta JEK2 in nenazadnje tudi priprava omenjene resolucije s katero se danes srečujemo. Resolucija je prvi programski dokument o razvoju jedrske energije v Sloveniji, kljub temu, da imamo že več kot 50-letno izkušnjo z njim, takšnega dokumenta do sedaj še nismo imeli. S tem dopolnjuje dosedanjo zbirko resolucij, ki naslavljajo jedrsko in sevalno varnost ter tudi resolucijo o ravnanju z odpadki. Ker gre za razvojno naravnan dokument, je jasno, da je ta napisan v pozitivnem duhu in celovito obravnava vse podsektorje, od raziskav, izobraževanja, usposabljanja, regulative ravnanja z odpadki do proizvodnje z električno energijo. Namen dokumenta je seveda zagotoviti strateški okvir s smernicami za dolgoročno miroljubno rabo jedrske energije v Republiki Sloveniji. Dokument v uvodu prepoznava vlogo in izkušnje jedrske energije v Sloveniji, NEK s 40-letnim Stabilnim delovanjem, izpostavlja pa tudi raziskovalno infrastrukturo, saj je z raziskovalnim reaktorjem na Inštitutu Jožef Štefan, s katerim se že od leta 1966 se je v Sloveniji pričela jedrska doba. Ključni dokument, ključni del dokumenta pa je pogled naprej in vizija razvoja nacionalnega jedrskega programa. Posebno poglavje smernic je tudi namenjeno razvoju jedrskih novogradenj. Resolucija upošteva scenarijski razvoj in preverjeno energetsko mešanico jedrske energije in obnovljivih virov kot tisto, s katero Slovenija že ima pozitivne izkušnje in je izvedljiva. S ciljem zanesljive oskrbe s čisto energijo se tako podpre nadgradnja elektroenergetskega sistema s širitvijo jedrskega programa za izvedbo projekta JEK 2 in hkratnim uvajanjem obnovljivih virov resolucija je bila v javni obravnavi od 11. novembra do 21. decembra v preteklem letu. V nadaljevanju je bila pred obravnavo na Vladi v mesecu marcu tudi usklajevana s parlamentarnimi strankami. Prvotni tekst je bil izboljšan in dopolnjen na večih vsebinah, dodatno je bila izpostavljena zahteva po ekonomski upravičenosti, tehnični izvedljivosti in koristnosti za stanje okolja, poudarjena je ničelna toleranca do korupcije, vključeni so aspekti varovanja, in ne proliferacije. Zagotavljanje neodvisnega in civilnega nadzora nad investicijami in vzpostavitev demokratičnega vključujočega in transparentnega dialoga. Spodbuda je tudi h krepitvi sodelovanja med lokalnimi skupnostmi in jedrskimi deležniki. Namreč v Sloveniji na žalost energetski projekti ne padajo zaradi nezmožnosti financiranja, ampak zaradi pomanjkanja podpore. V resoluciji so naslovljene tudi ključne točke in predpogoj za izvedbo jedrskih projektov znotraj finančnih in časovnih okvirjev, ki jih izpostavljajo mednarodne organizacije, namreč vzpostavitev dobavnih verig, financiranje in kadrovski potencial so tisti, ki v veliki meri zagotavljajo za to, da se projekti izvajajo znotraj finančnih okvirov in znotraj časovnih okvirjev.

Če povzamem in zaključim z resolucijo dajeta Vlada in Državni zbor jasen signal na kakšen način in pod kakšnimi pogoji vidi razvoj jedrskega programa in izvedbo projekta JEK 2 naša zaveza pa s tem ostaja z resolucijo stabilnost, napredek in pa seveda družbena blaginja. Hvala lepa.