Ja, hvala predsedujoča.

Poglejte, to je zdaj že četrti poskus vlaganja zakona s to vsebino oziroma peti, pardon, peti, mislim, temu se reče vztrajnost. Človek bi si že skoraj mislil, da ste na kakšni posebni drogi, da ste tako vztrajni. To je malo heca, ampak resno.

Prvi poskus je bil marca 2011, v katerem so predlagatelji za namišljeni padec BDP ter brezposelnost krivili uporabo drog med funkcionarji. Zamislite si, padec BDP je bil povezan z uporabo drog med funkcionarji, domnevno uporabo. Naslednji poskus je bil februar 2017, v katerem so za prodajo prepovedanih drog začeli kriviti begunce. Je seveda koga drugega kot begunce, kajne. Naslednji poskus junija letos, v katerem so begunci, padec BDP ter brezposelnost čudežno izginili iz repertoarja in naenkrat se je pojavila zimzelena fraza gejevsko kokainska prepredenost, kajne. To je pač diskurz naše ljube stranke SDS, ki vedno prilagodi neverjetne zakonodajne predloge, ki bodo zelo koristili ljudstvu, kajne, kot je to recimo, s trenutnim, tistim, kar jih drugače, kajne, kar imajo kot agendo. Enkrat je pač so begunci, kajne, drugič so gejevsko kokainske prepredenosti, tretjič imamo padec BDP ter brezposelnost, veste, je pač tako, po potrebi, kajne?

Tokrat zakon seveda nujno, da ne bi slučajno izpadlo, vsebuje odstavek o aferi Smodej, kjer se ponovno implicira, da je vanjo, v to afero namreč, potunkana ta Vlada, da je povezana s to afero. Mislim, to je tako, kot tista nekoč, se spomnite afere Baričević ali kaj je bila? Pač vedno imajo neko afero, na katero pripnejo levičarsko oziroma levosredinsko vlado, ki je seveda moralno degradirana in ne vem kaj. Tako, da jaz predlagam spoštovani, da naslednji predlog skomponirate v smislu, ne vem, kako moralno policijo bi bilo počasi treba uvesti, recimo zakon o moralni policiji, ki bo nadzirala funkcionarje. To bi bilo recimo super, kajne?

Meni je bolj zanimivo, kajne, zakaj predlagatelji, ampak to mi boste pa odgovorili predlagatelji, to bom pa vztrajala, ta zakon vložite izključno takrat, ko ste v opoziciji, ko pa ste na oblasti pa niti približno ne delate v to smer, da bi ga uzakonili. Saj ste imeli neko večino, zakaj pa niste tega naredili, če je to tako nujno, za, ne vem, dobro funkcioniranje te države, v dobro ljudi, kajne.

Seveda, ta zakon ni namenjen javnemu zdravju, to je seveda jasno, droge pa zdravje, to se fajn poveže, tako, ko zavajaš ljudi, ampak gre za izključno kaznovalni ukrep za omejeno sfero političnega razreda, ki na noben način seveda ne bo zmanjšal uživanja prepovedanih drog v družbi. Prav na noben način to ne bi vplivalo na to, ker uživanje prepovedanih drog, spoštovani predlagatelji, se namreč zmanjšuje s socialnimi programi, z ozaveščanjem, z zvišanjem stopnje zaposlenosti, izboljšanjem stanja socialno ogroženih populacij, na ta način, veste, se to dela. Zanima me, zakaj ne bi tudi testirali na alkoholiziranost, vsebnost alkohola v krvi funkcionarjev. To se mi zdi bolj razširjena pogubna praksa tudi med funkcionarji in med državljankami in državljani, kot pa recimo vsebnost nekih drog tam, da se še malo pohecam, če boste še dolgo take seje nadaljevali, pa saj se človek že skoraj si začel dejansko, jaz se v življenju nisem drogirala, bo na koncu še začel iskati drogo, da bo to prenesel pa preživel. Skratka odvisnost in uporabo drog moramo testirati z vidika zdravstvene in ne kazenske politike. To je prva stvar, ki bi si jo nekako neka ugledna institucija, kot je parlament, morala zadati kot cilj. Mislim, mi nismo tu zato, da se gremo neke kazenske odrede, ampak zato, da dejansko gledamo zdravstvene vidike in da dejansko delamo resne stvari zato, da dvignemo nivo zdravstvene oskrbe in zdravstvene varnosti državljank in državljanov. Na primer, za zgled si lahko vzamemo Portugalsko, ki je z zakonom posedovanja drog leta 2000 spremenila posedovanje drog iz zločina v prekršek, odvisnike je začela naslavljati kot problem javnega zdravja in ne kot problem splošne kriminalitete in uporabniki drog so bili usmerjeni v preventivne programe kot kazen za posedovanje drog se je večinoma uporabljalo družbeno koristno delo. In kaj je bil rezultat takšne politike, pametne politike Portugalske? Da ima danes eno najnižjih stopenj smrti zaradi prepovedanih drog ter enega največjih upadov razširjenosti virusa HIV in posledično aidsa. In prav tako so se ocenjeni družbeni stroški problematike uporabe drog v desetih letih izvajanja znižali za 50 milijonov evrov. To so pametne politike, spoštovani, ne pa ta nek vaš populistični sistem, kjer vi kar domnevate, da smo mi vsi funkcionarji na drogah, razen vas seveda, ki ste se šli testirati takrat, ko ste si rekli, da se greste testirat, se pravi, da tudi, če je bil kdo na drogah, se je hitro malo sčistil, da je bil tisti datum clean, kot bi se reklo. Se pravi, trivialnost in neustreznost zakonskega predloga je tukaj velik problem, ker se dobesedno norčujete iz Poslovnika, v poglavju prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih prikažete splošno ureditev zakonodaje glede prepovedanih drog v Avstriji in na Finskem, v Španiji, pri tem pa pozabite izpostaviti dejstvo, da nobena od teh držav, ki jih vi seveda tako vehementno omenjate, sploh nima obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge, nima, to pa ni važno, vi v glavnem tu nekaj mahate z nekimi državami.