Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci ter vsa slovenska javnost!

Danes je pred vami na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije zahteva Državnega sveta za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so domnevno posredno ali neposredno vplivali na negospodarno in protipravne odločitve podjetja GEN-I d. o. o., ki so vodili v finančno izčrpavanje podjetja GEN-I d. o. o., da so domnevno zlorabili svoj položaj, oškodovali državno premoženje ter izvajali politični pritisk na preiskavo kaznivih dejanj v zvezi s prevzemom in poslovanjem družbe Star Solar d. o. o. in poslovanjem družbe Borzen d. o. o., da je domnevno prišlo do nezakonitega financiranja politične stranke Gibanja Svoboda, volilne kampanje politične stranke Gibanja Svoboda za redne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije leta 2022 in za morebitno spremembo zakonodaje, ki ureja področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, financiranja političnih strank, financiranja volilne kampanje, ustanavljanja in lastninsko upraviteljsko ureditev izdajateljev.

V Državnem svetu kot pobudniku preiskovalne komisije, kot že večkrat poudarjeno s strani več akterjev omenjene institucije, omenjeno zahtevo naslavljamo v veri, da bo po več kot dveh letih ponudila slovenski javnosti odgovore na številna vprašanja, ki se skozi omenjeno časovno obdobje porajajo. S strani nekaterih odločevalcev v slovenski politiki se je pojavil dvom v javni interes omenjenega predloga. Tem trditvam v Državnem svetu jasno nasprotujemo, saj ugotovitev in ocena dejanskega stanja, ki je lahko podlaga za odločanje v Državnem zboru o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij za spremembe zakonodaje na področjih, katere narekuje Ustava Republike Slovenije, jasno ponazarja trden interes javnosti. Glede na to, da vsebina zahteve vsebuje tudi segment, ki obsega mednarodne dejavnosti, lahko upravičeno trdimo, da je zanimanje za podano zahtevo tudi v javnem interesu, ki presega meje Republike Slovenije. Nenazadnje to potrjuje tudi dejstvo, da smo v nekaterih drugih parlamentih že videli oblikovanje podobnih preiskovalnih komisij. Temu potrjujejo tudi poročila določenih državnih organov omenjenih držav, ki jasno navajajo sume kaznivih dejanj s področja pranja denarja in korupcije. Prav tako moramo v uvodu nasloviti navedbe s področja skladnosti zahteve z zakonodajo in Ustavo Republike Slovenije. Veliko smo se lahko naposlušali trditev, da o predlogu že teče predkazenski postopek ter da naj bi posledično bila preiskovalna komisija Državnega zbora brezpredmetna. Zakon o preiskovalni komisiji je jasen, še posebej v 2. členu, ki navaja (citiram): "Če v neki zadevi že teče kazenski postopek, to ni ovira, da ne bi bila o njej v okviru pristojnosti Državnega zbora izvedena tudi parlamentarna preiskava." Prav tako smo lahko s strani pooblaščenih zastopnikov slišali, da bi zahteva posegala v poslovne skrivnosti podjetij, ki bi bila predmet preiskave. V skladu s tem bi kot predstavnik Državnega sveta rad opozoril na drugi odstavek 4. člena Zakona o poslovni skrivnosti, ki se glasi (citiram):

"Zakonita je tudi pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti, če tako pridobitev ali razkritje zahteva ali dovoli zakon, predpis Evropske unije ali ga stranki nalaga pravnomočna in izvršljiva sodba, sodna odločba ali za namene preiskave za zahtevane preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije, kadar v skladu z zakonom, ki ureja parlamentarno preiskavo, izvaja preiskavo."

Na podlagi omenjenih členov zakonodaje Republike Slovenije, predvsem pa že na omenjenem 93. členu Ustave Republike Slovenije smatramo navedbe kot brezpredmetne oziroma protipravne. Naj pred prehodom na samo vsebino zahteve parlamentarne preiskave poudarim stališče Državnega sveta, da Državni svet v bistvu ne prejudicira omenjeni zadevi, temveč za zahtevo podaja veri, da se predmet preiskovalne komisije razišče ter ponudi odgovore slovenski ter mednarodni javnosti. Na podlagi tega odločno zavračamo trditve, ki zatrjujejo, da s tem povzročamo poslovno ali kakršnokoli škodo. V skladu s tem menimo ravno nasprotno, da s tem v bistvu omogočamo predmetom preiskovanja, da pojasnijo okoliščine in njihove modele poslovanja ter druge prakse.

Vsebina parlamentarne preiskave obsega sume na negospodarno oziroma protipravno odločitev vodstva državnega podjetja GEN-I, od dneva njegovega nastanka, ki so vodili do finančnega izčrpavanja omenjenega podjetja. Z namenom pridobitve protipravnih koristi določenih posameznikov, povezanih s podjetjem, s strani poročanja številnih medijev, slovenskih in tujih, smo lahko bili priča jasnim dokazom denarnih tokov podjetja in s podjetjem povezanih posameznikov, kar so dokazali tudi organi s področja preprečevanja korupcije v tujini. Pri tem se porajajo resni indici zlorabe položaja in oškodovanja premoženja države. Prav tako vsebina parlamentarne preiskave prikazuje jasne sume izvajanja političnih pritiskov v skladu s poslovanjem in prevzemom družbe Star Solar, katerega lastništvo je znano in katerega ožji poslovni partner predstavlja Borzen, d.o.o., katerega skupščino predstavlja prav Vlada Republike Slovenije na čelu s predsednikom Vlade. Prav tako lahko na podlagi omenjenih sumov sklepamo, da je iz domnevnih protipravnih sredstev, z mnenjem protipravnih sredstev prišlo do nezakonitega političnega financiranja stranke Gibanja Svoboda v času državnozborskih volitev leta 2022. Gradivo zahteve obsega številna preverljiva in dokazljiva dejstva, ki so tudi podlaga za odločitev Državnega sveta, da od Državnega zbora zahteva formiranje oziroma oblikovanje določene preiskovalne komisije. Transparentno delovanje izvoljenih funkcionarjev, vodij državnih podjetij ter vseh tistih, ki z njimi poslujejo, mora biti skupno vsem. V trenutku, ko se pojavi dokazano utemeljen dvom v zlorabe le tega pa je pod preizkušnjo tako pravna država kot tudi demokratična ureditev v Sloveniji. Seveda pa se v stališču predlagatelja moram dotakniti tudi aktualnih dogajanj, ki so sledila po sprejetju zahteve Državnega sveta. Po sprejetju sklepa so sledili številni dopisi mnenj Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora naslovljeni na Kabinet predsednika Državnega sveta. O njih smo lahko brali, o pozivih k spremembi oziroma uskladitvi zahteve, ki pa niso bile niti jasno naslovljene, niti pravno podprte, razen zahtev za nomotehnične popravke. Ob tem poudarjamo stališče, da smo državni svetniki in svetnice neposredno zavezani samo mnenju Zakonodajnopravne službe Državnega sveta ter ne Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Ob tem pa v bistvu poudarjamo, da se v bistvu ne strinjamo s tem, da so se na tak način poskušali blokirati ustavni inštrumenti, ki so dodeljeni Državnemu svetu. Prav tako z obžalovanjem zatrjujemo, da so bili vsi poskusi na vpliv avtonomnega ravnanja delovanja institucije Državnega sveta s strani predsednice Državnega zbora nesprejemljivi predvsem s predpostavko, da se je le-ta v njenih dopisih sklicevala na Zakonodajno-pravno službo državnega zbora, za katero je sama na 14. seji Komisije Državnega sveta za državno ureditev 10. januarja 2024 pri obrazložitvi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor zatrdila, da gre pri mnenju zakonodajno-pravnih služb samo za mnenja in ne za zavezujoče akte. Pri tem ne moremo ostati brez pomislekov, da se očitno mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora s strani določenih posameznikov. Državnega zbora koristijo samo v primeru, ko le-ta deluje v prid njihovih političnih opcij.

Hvala lepa. To je to z moje strani.