Lep pozdrav seveda tudi v mojem imenu in v imenu Občine Brežice!

In tudi sam osebno povem, da je to enostransko sprejetje tega sklepa eno največjih ponižanj in pa žalitev naših občanov odkar sem župan pa sem že dal sedem Vlad prek, zato sem tudi predstavil eno kratko predstavitev, da boste sploh ugotovili in pa videli, kaj doživljamo v Brežicah že od leta 2015, pa bi prosil, če lahko daste to na ekran. / predvajanje slikovne predstavitve/

Tako. 2015. leta so se začele migracije na Balkanu. Takrat v Sloveniji, ni se noben z njimi ukvarjal in smo mi na občini zahtevali sestanek s predstavniki vlade, da nam predstavijo kaj se bo zgodilo. V Brežice so prišli predstavniki Vlade, so nam razložili, kako nas naj ne skrbi vse je to pod kontrolo, vse bo uredila Vlada. Ob enih smo končali sestanek, ob štirih smo imeli prvih 400 beguncev na železniški postaji. To je bil naslednji posnetek, ko so začeli begunci v brežiško občino prihajati. Mi smo potem dosegli, da so se nekako ustavili na meji v Rigoncah, kajti enostavno nismo mogli dovoliti, da bo dnevno tudi 12 tisoč migrantov hodilo po občini Brežice.

Tako v kolonah smo jih vozili v tri zbirne centre. Eden je bil v Brežicah, eden je bil, to je policijska postaja v Brežicah, iz zraka, ki jih je bilo 3 tisoč 500 v enem dnevu, drugi je bil pri Betiki, tretji je bil pri Livarni. V enem dnevu, kot sem že povedal, je bilo v Brežicah 12 do 13 tisoč migrantov.

Takrat je bilo rečeno, vi se v Brežicah nič ne sekirajte, vse bo poskrbljeno. V šestih mesecih smo morali zagotoviti približno tisoč prostovoljcev, ki so to urejali. Samo v mesecu oktobru 2015 je šlo preko naše občine 116 tisoč migrantov. To se je pa dogajalo, ko so migranti začeli postati nestrpni, ko niso, šlo po njihovih željah. Nekako je bilo pričakovano takrat, da bodo v parih urah bili poskrbljeni, odpeljani, ko se je pa malo za ene pol dneva, en dan zavleklo, so začeli požigati šotore pri policijski postaji, celo "selfije" so delali, požigali so drugje v centrih. Prav tako so metali kamenje v gasilce, napadali so prostovoljce, ki so jim nosili hrano, in še marsikaj. Naslednji koraki so bili, da so prišli z oklepnikom, vojska, policija, mednarodna in vsa ostala.

Potem nekako se je to po šestih mesecih uredilo, približno 400 tisoč je šlo migrantov preko naše občine in zato me danes še posebej žalosti, ko nam govorijo, da smo nestrpni, da se bojimo migrantov, da smo ne vem kaj vse, politično motivirani in vse ostalo in zato tudi povem, da je to izjemno arogantna odločitev Vlade, enostranska tudi bila žalitev za nas.

Od leta 2015 so se stvari uredile. 2022. leta je šlo preko nas 10 tisoč migrantov, 2023. pa že 47 tisoč. Zato smo mi tudi potem zahtevali sestanek z ministrstvom, da se te stvari nekako, predvsem uredijo, kajti enostavno nismo mogli dovoliti, da so se začeli praktično migranti migati ponovno po celi občini. Začeli so se sestanki s policijo. To je en primer, ko so imeli v Rigoncah sestanek s policijo in so migranti prišli sami v dom, ko so iskali vodo, hrano, po ljudeh in tako so prišli praktično na sestanek, kjer je bila policija in pa krajani.

Potem seveda na osnovi tega je bilo tudi nekako dogovorjeno s policijo, da se je nazaj poostrilo stanje na mejah in moram reči, da so se stvari nekako uredile. Dejstvo je, da tudi v tem trenutku prihajajo migranti, približno v tem mesecu jih je že, v tem mesecu, v letošnjem letu jih je že bilo 7 tisoč na naših mejah, ampak zaenkrat nekako je to tako dogovorjeno, da jih pol gre na policijsko postajo v Brežice, druga polovica na policijsko postajo na Obrežju, kjer seveda je tam na nek način registracijski center. Zato smo se tudi januarja s policijo nekako dogovorili, da se na Obrežju zgradi oziroma poveča ta registracijski center, da bo to lažje delo, seveda, za policijo, da se bo povečala varnost, da bodo seveda tudi lažje, ker vemo, da v teh migrantskih centrih so socialne službe, Rdeči križ in vse ostalo, da bodo lažje na nek način to urejali pri nas. Zato smo tudi pristali na ta registracijski center, kajti ta objekt je zaprtega, pa je ograjen, je pod nadzorom policije, v njem je gibanje omejeno. V tem registracijskem centru se ugotovi istovetnost tujcev, ki nezakonito pristopajo, preverijo tudi posameznika, varnostno kriminalno preteklost, terorizem, ločijo migrante po narodnosti - treba je povedati, da določene narodnosti sploh ne smejo imeti skupaj, pride takoj do prepira med njimi - ločijo potem ranljive skupine, otroke, ženske, invalide, omogoči se jim osnova, oskrba v tem registracijskem centru, obleka, hrana, voda, prva pomoč, čas bivanja je krajši in seveda potem se te migrante odpelje v določeni azilni dom, dom za tujce, za mladostnike ali bilo kaj. Seveda nas je pa potem presenetilo šok, ko so 29. februarja 2024 sprejeli še sklep, da bo zraven tega registracijskega centra postal še praktično azilni dom. Seveda treba je povedati, da ta sklep vlade je bil enostranski, noben ni nas niti obvestil, ni se pogajal in seveda bilo je rečeno, saj ga nihče noče in potem sprejmeš ti enostransko odločitev. S tem seveda dosežete tudi to, da praktično vseh ostalih 20 lokacij, ki smo slišali iz raznih drugih medijev, so bili praktično neopazni, vsi so dobri, mi, občine, ti dve pa smo postali kot neki nestrpneži, politični problem in ne vem kaj drugega. Seveda, ko je bilo to sprejeto, nas je, potem naknadno poklicala gospa Štrukljeva (?), prav tako je bilo to v javnih medijih in takoj so seveda skočili ljudje, kajti enostavno pravi, da je to nesprejemljivo, začele so se civilne iniciative. Prav tako seveda je bil sklep krajevnih skupnosti narejen, dveh, ki so nasprotovale, na tem je bilo že veliko krajanov. Potem smo sprejeli tudi smo imeli izredno na občinskem svetu, tudi tu so prišli krajani in moram reči, da smo vsi sprejeli enostavno, da poleg registracijskega centra, ki ga bomo imeli v naši občini nikakor ne pride v poštev še azilni center oziroma azilni dom, kajti v azilnem domu je popolnoma drugačna režim. Vemo, da v njem seveda objekt varujejo varnostniki, ne več policija, da je konec koncev azilni dom ima nek del tudi prostega gibanja in pa seveda vemo, da se ti azilni domovi nekako postopki vlečejo tudi po 110 dni. Seveda kasneje so nam nekako hoteli nas prepričati, da gre to za prihodnji namen, vendar že tu se zapletamo, kajti povemo, da je pač dom, ki je namenjen za namero za tujce sicer zaprtega tipa, vendar iz vseh izjav, ki jih slišimo, v dveh do treh dnevih zapustijo in to pomeni, da bo prišlo do prostega gibanja pri nas ponovno tistih migrantov, ki pridejo k nam, ki so bili nekako v zaprtem delu cilja. Kot sem že povedal, proti tem so bili krajevne skupnosti, krajani. Tudi naši krajani so zbirali peticijo, včeraj so jo dali, v enem tednu so zbrali 7 tisoč podpisov. Sprožili smo tudi upravni spor, kajti dejansko nam je bila na nek način kršena pravica do sodelovanja. In pa še, kar je najbolj žalostno, še vedno nismo izvedeli katere so tiste občine, ki so to odklonile, za katere nam nočejo nekako dati informacije. Mi smo tudi preko pooblaščenke zahtevali te podatke, kajti mislim, da je to zelo za nas pomembno, kajti ustvarja se vtis, da določene župane in pa krajane ste zdaj postavili v neki nepravični položaj, očrnili ste jih. Kot da nočejo sodelovati, čeprav ni z nami enostavno nobeden niti kontaktiral. Po drugi strani pa verjetno vam je jasno, ko sem vam predstavil kaj vse se v Brežicah dogaja se in da smo pristali na to, da se naredi pri nas registracijski center za migrante, ki nudi tisto najnujnejše, kar je potrebno za solidarnost in pa za vse ostalo.

Seveda, na občinskem svetu, ko smo ga imeli, smo tudi povabili tako policijo kakor tudi direktorico urada. In policija nam je predstavila tale registracijski center, kako naj bi bil narejen. Gradil bi se v treh fazah, najprej zelena, svetlo modra in pa modra, vse to naj bi bilo vgrajeno. In seveda, naši svetniki so rekli, da se strinjajo s tem, da to potrjujejo. Res pa je, da od Urada za migracije, ki so pa rekli, da bo tu še zraven nekje azilni dom, pa nismo dobili nobenih informacij. Bilo je rečeno, da to je sklep Vlade, oni bodo to realizirali, da ne vedo niti kako, niti kakšna kapaciteta, kako bo narejeno in vse ostalo. Zato seveda so bili svetniki tudi izjemno zgroženi in so praktično enotno, tudi tisti iz Svobode in vsi bili proti, tako da dejansko ga ni bilo, ki bi bil za takšno rešitev. Naj pa povem, da je bil pri nas minister 9. aprila skupaj s policijo, kjer nas je prišel na nek način tolažiti na tiskovno konferenco, kako je to vse varno, kako se ni treba bati za prihodnost in nam je prinesel eno novo risbico, ki je na prvi pogled skoraj ista. Gre za tri faze našega registracijskega centra: prva je zelena, modra, svetlo modra in pa temno modra. Na prvi pogled bi rekel, da je to skoraj ista risba. Ko smo vprašali, ja, malo ste zamaknili seveda te prostore, je bila obrazložitev: "Zaradi določenih vodov, ko bomo malo prestavili te šotore, ki se bodo gradili," pozabili pa so povedati eno ključno stvar, da so zamaknili ograjo, kar pomeni, da tretja faza je naenkrat izpadla in več ni ograjena. Poleg tega v tretji fazi več ni ograjena tale siva stran, kjer so hlevi. To še vedno govorim, v hleve je bil prvi namen verjetno, da bi se dalo. In to pomeni, da bodo seveda iz tega registracijskega centra jih prestavili v tretjo fazo, ki naj bi bil migrantski center, in seveda potem prosto spustili več ali manj na črno ali na ilegalno naprej.

Tudi smernice urada, evropske smernice, kažejo na to, kako naj bi se take stvari umeščale. Prva ključna stvar je, naj bi bile pri takšnih azilnih domovih vključene lokalne skupnosti. Smernice določajo tudi, da naj bi bila lokacija primerna s prostorskega, humanega in varnostnega vidika. Poglejte si to lokacijo, to je ta azilni dom, ki bo tista rdeča stavba. To so hlevi, sem vam povedal, tu na tem platoju so kamioni, ki se jih dnevno 500 carini, saj je logistični center; ta siva stavbica mala, to je pa v tem trenutku policija. In na tem območju naj bi se naredil registracijski center s šotori, kjer bi imel kapacitete do 500 ljudi dnevno. Poleg tega pa še Azilni center, za katerega sicer zadnjič na enem soočenju sem slišal, naj bi bila kapaciteta 150, vendar ne vem, definitivno na tem soncu, na tem platoju, ki ni zazidljiv, naj bi bilo lahko dnevno tudi verjetno po tisoč ljudi. Lokacija seveda nikakor oziroma azilni dom ne sodi na obrežje, iz prostorskega vidika ni namenjen stanovanjski rabi, locirani ob avtocesti. Tu gre približno 5 milijonov vozil na leto. In seveda vsi tisti, ko govorimo o humanosti, o človečnosti, zdaj govorim, tudi tisti, ki zagovarjajo migrante, jaz mislim, da bodo zelo težko to ugotovili, pa tudi evropske inštitucije, da je to primerno. Poleg tega seveda tu gre v nasprotju, to niso stanovanjski objekti. Vemo, da vodovodne zmogljivosti so neprimerne, kanalizacije ni, obstoječa infrastruktura ni bila nikoli mišljena za bivanje. Če gremo v azilni dom, tudi s humanega vidika, kot sem že povedal, gost promet, hrup vozil, vsak dan nizka kakovost zraka, obilo prometa. Azilni dom tudi iz vseh pravnih podlag, ki jih vidimo, tožb, je eden od pogojev, da ima tudi kvaliteten migrant zrak in pa da imajo tudi možnost se gibati. Tu enostavno tega ni. Poleg tega je seveda tu brez naravne sence, ni površin za rekreacijo in še marsikaj drugega. Seveda, največji problem je pa tudi varnostni vidik. Zdaj s tem, ko nekako te migrante, kjer govorimo o 7 tisoč, kot jih je že bilo, letos pa napovedujejo, da jih je bilo po letu še bistveno več, jih zadržimo in seveda v registracijski centri opravijo vse. Sedaj pa enostavno več ne bi bilo možnost, kateri so tisti migranti, kateri so prosilci za azil, kateri so tisti, ki imajo možnost azila, in vse ostalo. Tako jaz mislim, da tega se zaveda tudi Vlada. Zato je Vlada sprejela sklep, ker je vedela, da je to neprimerna lokacija, kot argument višje sile, ki je ne vemo. Poleg tega pa seveda skrivajo podatke, kajti zavedajo se, da to ni prostorsko primerno, da gre za izigravanje javnosti in blatenje lokalnih skupnosti, propagando, kako smo tu nestrpni desničarji, ne vem, usmerjeni, politično motivirani, bilo kaj. Seveda, kršena je tudi pravica do obveščanja. Kot sem že povedal, 20 lokacij v Sloveniji so preverili in dejansko vsi so jih zavrnili. Na koncu so rekli, ker ni nobeden hotel, enostransko, boste imeli pa vi tu dol in enostavno nimate možnosti ne se pogajati, na kaj drugega narediti. Kot sem pa že povedal, moram reči, da sem tudi govoril kar nekaj nevladnih organizacij, vsi se strinjajo, da je ta prostor neprimeren za azilni dom. Konec koncev, tudi varuh je zadnjič priznal, čeprav potem seveda v sami izjavi je malo omilil, je rekel, da bi bilo lepo, če bi se med seboj znali prej pogovoriti.

Preseneča me tudi izjava predsednika Vlade Goloba in pa podpredsednika. Govorita, da s tem, ko bomo naredili poleg registracijskega doma v Brežicah še azilni dom, da bomo zmanjšali varnost oziroma povečali varnost, da bomo omogočili gibanje ljudi po Sloveniji. Seveda naj povem, da prav vse te stvari, ki nas nekako dokazujejo, so takšne, da enostavno iz azilnih domov v dveh do petih dnevih zapustijo in odidejo, kar pomeni, da bodo potem verjetno ti azilanti oziroma prosilci za azil prosto pobegnili. Verjetno bomo s tem omogočili tihotapstvo tam, sigurno, če je dnevno 500 kamionov, to jih bomo imeli po vseh kamionih, to jih bomo imeli, ko jih bodo vozili, bežali bodo po poljih. In res se bojimo, kaj vse se nam bo tu dogajalo. Jaz mislim, da je upravičeno ljudi strah. Treba je povedati seveda, da tu so ljudje tudi že imeli kar nekaj protestov, in jaz upam, da ne bodo, mislim, bojim se, da ne bodo popustili. Definitivno, jaz mislim, da takšen nesramno aroganten sprejem akta na Vladi je nepremišljen in jaz upam, da ga bodo spremenili.

Tu sem vam pa predstavil en kratek filmček, kako izgleda življenje, desetminutno na tem platoju, kjer naj bi bili migranti. V desetih minutah je bilo 75 tovornjakov, kar pomeni, da jih bo dnevno lahko šlo ogromno. In si zamislite, če bi kdo od vas zaradi vojne, zaradi težkega življenja moral pobegniti in da ga nastanite med takšen hrup, pa da mora živeti samo en teden. Vabim vse poslance, ki zagovarjate humanost, ki zagovarjate vse, pridite, mi vam bomo plačali en kontejner, živite deset dni tu, pa boste videli, kaj je trpljenje in življenje. Tako jaz upam, da bo enkrat ta Vlada znala tudi narediti, priznati, da je naredila napako, da to prekliče in da ostanemo pri registracijskem centru, kajti registracijski center zagotavlja tisto najnujnejše, kar je potrebno za oskrbo, za humanost in pa tudi za varnost Slovenije. Hvala.