Hvala lepa za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci! Pred dobrim mesecem je zaprisegla prva slovenska sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča magistrica Beti Holer ter začela svoj devetletni mandat kot najmlajša sodnica v zgodovini tega sodišča. Gre za izjemno čast in priznanje za Slovenijo, h kateremu ste pripomogli tudi v Državnem zboru s tem, ko ste podprli njeno kandidaturo.

Mednarodno kazensko sodišče je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti. Ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo same sodno preganjati, zato njena izvolitev prinaša s seboj posebno odgovornost in priložnost za uveljavljanje mednarodnega prava ter odgovornosti za najhujše kršitve človekovih pravic. Aktualna vojna žarišča so razkrila še večji pomen vloge mednarodnega kazenskega sodišča pri zagotavljanju odgovornosti za najhujša kazniva dejanja in nujno potrebo po zadostni politični in finančni podpori delovanju sodišča. Ravno politična podpora in sodelovanje držav pogodbenic sodiščem sta nujni za učinkovito izvrševanje mandata sodišča na področju zagotavljanja pravičnosti. Izredno pomembna je neomajna podpora držav pogodbenic, neodvisnosti, nepristranskosti in integriteti delovanja sodišča ob spoštovanju načel in vrednot Rimskega statuta. Republika Slovenija je že ves čas delovanja mednarodnega kazenskega sodišča zanesljiva podpornica njegove polne in univerzalne pristojnosti, zato je pomembno, da spremembe Rimskega statuta sprejme v svoj pravni red, na ta način bo izkazala zavezanost boju proti nekaznovanosti za najhujše zločine, ne glede na to, kje so bili ali še bodo storjeni. Predlog zakona o ratifikaciji sprememb rimskega statuta se nanaša na učinkovitost sodišča oziroma zagotovitvi nemotenega nadaljevanja sojenja ob morebitni trajni odsotnosti posameznega sodnika. V ta namen je lani decembra skupščina držav pogodbenic Rimskega statuta sprejela spremembi pravil o postopku in dokazih ter je v povezavi s tem tako sprejela resolucijo, s katero je spremenila podstavek b drugega odstavka 39. člena Rimskega statuta. Namreč, za veljavno odločitev sodišča morajo biti v vsaki fazi sojenja in ves čas razprav prisotni vsi sodniki obravnavnega senata. Rimski statut v prvem odstavku 74. člena predvideva možnost določitve nadomestnih sodnikov, ki bodo prisotni v vsaki fazi sojenja, če član, član senata ni mogoče navzoč. Vloga nadomestnih sodnikov je dodatno opredeljena v prej omenjenih pravilih. Ta pristop pa povzroča stroškovno in delovno obremenitev, saj je nadomestni sodnik zaseden v postopku, kjer nima vloge sodnika, če člani senata ohranijo svojo funkcijo. Zato novo pravilo omogoča, da se že začeti postopek obravnavanega senata nadaljuje s soglasjem obtožencev ali preostalih sodnikov, ko je v interesu pravičnosti tudi, če nadomestni sodniki niso bili določeni in so izpolnjeni objektivni razlogi za zamenjavo sodnika. Ker se s tem poseže v sestavo senata, je bil spremenjen tudi rimski statut, in sicer je bil v podstavek b drugega odstavka 39. člena, ki opredeljuje sestavo senatov, dodan uvodni stavek, ki določa, da je ne glede na zamenjavo sodnika v skladu s pravili sestava senatov taka, kot je navedeno v nadaljevanju. To spremembo Rimskega statuta je treba še ratificirati. V skladu z drugim odstavkom 122. člena rimskega statuta začnejo te spremembe veljati za vse države pogodbenice šest mesecev po sprejetju v skupščini, to je dne 13. junija 2024. Ratifikacija sprememb ne bo zahtevala sprememb nacionalne zakonodaje ali finančnih posledic za slovenski proračun, bo pa Slovenija izkazala svojo politično podporo sodišču kot trdnemu in pogumnemu braniku vladavine prava ter temeljnih vrednot človeštva, človeštva tudi s tem, da bo pravočasno ratificirala navedeno spremembo, še posebej pa v luči, da imamo na tem sodišču sedaj tudi prvo slovensko sodnico prosim za podporo predlogu zakona. Hvala lepa.