Govor

Dušan Štrus

Ni problema. Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci in ostali navzoči. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in o tem pripravila pisno mnenje. Umestitev nove pristojnosti občinskega sveta v 29. člen zakona kaže na to, da se predlagatelj zaveda, da predmet urejanja ni niti občinska izvirna pristojnost niti ne gre za prenos državne pristojnosti na občino. To je razvidno tudi iz veljavne ureditve Zakona o mednarodni zaščiti, ki v zvezi z ureditvijo tega predmeta določa pristojnost države. Poleg tega, da gre za državno pristojnost, se te zadeve izvajajo v okviru skupne azilne politike Evropske unije, ki ima podlago tako v primarni kot tudi sekundarni zakonodaji Evropske unije, in ne slovenska in ne evropska zakonodaja ne določa možnosti soglasja lokalnih skupnosti v azilnih zadevah. Ne glede na to, da je ta pristojnost državna pristojnost, ki mora biti usklajena s pravnim redom Evropske unije, pa obstaja pravica občin, da izrazijo svoje mnenje, predstavijo stališče in sodelujejo pri reševanju tistih vprašanj, ki se nanašajo na uresničevanje lokalne samouprave; to izhaja iz 9. člena Ustave in Evropske listine lokalne samouprave ter je delno uresničeno v 94. členu Zakona o lokalni samoupravi s sistemsko ureditvijo, ki pa se ne nanaša na posamične in konkretne akte kot je sklep vlade, ampak le na splošne akte, ki se nanašajo na koristi občin. Po našem mnenju je vprašljivo, če je ureditev v predlogu zakona primerna, ker zgolj parcialno določa pristojnost občinskega sveta v razmerju do sklepa vlade, ko odloča o vzpostavitvi azilnega doma ali njegove izpostave na območju občine. Poleg tega je vprašljivo, če je sodelovanje z lokalno samoupravo primerno urediti z institutom soglasja, saj je ustavodajalec soglasje sprejel kot neprimeren institut celo na področjih, ki sta zelo povezana s področjem lokalne samouprave, in to pri prenosu nalog iz pristojnosti države na občine in pri ustanovitvi pokrajin. Soglasje občinskega sveta namreč ne predstavlja le običajnega načina sodelovanja lokalne samouprave v postopku sprejemanja odločitev, ampak je veliko več, saj ima drugačno pravno naravo in presega pravno naravo mnenja, poleg tega pa predstavlja nujen pogoj za sprejem končne odločitve. Zato je po našem mnenju neprimerno, da bi zakonodajalec soglasje lokalne samouprave uvedel na področju, ki ni samo državna pristojnost, ampak gre celo za področje skupne azilne politike, ki je v pristojnosti Evropske unije.

Hvala za vašo pozornost.