Najlepša hvala, gospa predsednica.

Spoštovani kolegice in kolegi!

Danes na tej izredni seji bomo govorili o nedopustnem posegu komisarke Věre Jourove v notranje zadeve naše države, ki predstavlja jasen primer zlorabe funkcije. V Slovenijo je prišla z namenom pomagati svojim političnim prijateljem iz skupine Renew in se tako tudi nenazadnje vmešala v sodni postopek na Ustavnem sodišču. Na podlagi dokumentov, ki jih je pridobil doktor Zver v zadnjem letu, je jasno razvidno, da je bila intervencija komisarke Evrope v Sloveniji politična in tudi nedopustna. Posledice tega neupravičenega posega so evidentne, politična podrejenost javnih medijev, spremembe v programski politiki RTV Slovenija, kjer je, in poteka kadrovska čistka, ki nenazadnje vodi v enoumje, odpravo pluralizma na javni RTV, in za katerega morajo državljani še vedno plačevati obvezni RTV prispevek. Pa poglejmo neko kronologijo dogajanj. Podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za vrednote in preglednost Věra Jourová, je bila v začetku marca 2023 1. in 2. marca na dvodnevnem delovnem obisku tukaj v Republiki Sloveniji, kjer se je srečala s predstavniki vseh treh vej oblasti, med drugim se je srečala tudi s predsednico Državnega zbora, srečala se je z mano kot predsednico Odbora za zadeve Evropske unije. Potem se je srečala s predsednikom Ustavnega sodišča in srečala se je nenazadnje tudi z ministri in pa seveda s predsednikom Vlade. Že kmalu, torej prvi dan, ko se je srečala tudi na Odboru za zadeve Evropske unije, sem komisarko, torej eno izmed komisark, ki sem jih sprejel, sprejel sem jih, mislim da šest evropskih komisarjev v zadnjih dveh letih, opozoril predvsem na tranzicijo, ki je potekala v medijih v zadnjih 30 letih, opozoril sem jo na specifičnost slovenskega medijskega prostora, opozoril sem jo, da vsi tiskani dnevni mediji so v rokah tranzicijske levice, tako Dnevnik, Večer, Delo, Slovenske novice, da javna RTV po njenem predlogu ni bila nikoli depolitizirana v zadnjih 30. letih in enoumje, ki je obstajalo, obstaja ves čas, in da je pod tretjo Janševo vlado potekalo neko obdobje, lahko bi rekel, nekega delnega, vzpostavitve delnega, nekega pluralizma na javni RTV televiziji. Nenazadnje sam sistem javne RTV televizije bi moral zavarovati, lahko bi rekel, eno osnovnih vrednot Evropske unije, to je tako imenovani pluralizem, kjer gre za sobivanje drugače mislečih, za spoštovanje v tem sobivanju drugače mislečih in nenazadnje tudi za to, da so slovenski davkoplačevalci, slovenski državljani in državljanke, nenazadnje imajo možnost, lahko bi rekel, nekega javnega medija, ki obvešča in ki vsako zgodbo lahko bi rekel, obelodani z ene in tudi z druge plati. Že prvi dan torej obiska po Državnem zboru se je sestala s predsednikom Ustavnega sodišča Matejem Accettom, kjer po njegovih besedah sicer nista govorila o ustavnem presojanju Novele Zakona o RTV Slovenija. Da pa je razumela sama, kar je večkrat trdila, da Ustavno sodišče o ustavnosti Novele Zakona o RTV torej odloči kmalu. Izrazila je prepričanje, da bo odločitev Ustavnega sodišča torej pokazala, kako se bo javna RTV razvijala v prihodnje. Nobenega dvoma ni, da Slovenija potrebuje visoko kakovostne javne medije z zagotovljenim financiranjem in člani uprave z visokim ugledom, je takrat poudarila komisarka Jourová. In v okviru torej obiska se je tudi sestala, nenazadnje tudi z ministrico za kulturo in pa ministrico za pravosodje. Tako da razprava, da je, lahko bi rekel, sodelovala na razpravi o medijski neodvisnosti in tudi o dezinformacijah. Že v času tega obiska, kar je bilo nenavadno, je komisarki dokumentirane Novele Zakona o RTV, ki je pred postopkom Ustavnega sodišča sprožilo več pomislekov. Številni intelektualci so sprožili pomisleke, da to ni njena naloga. Naloga vsakega evropskega komisarja, vključno s predsednikom Evropske komisije je vsaj na videz pripravljati, lahko bi rekel predstavljati neko neodvisno držo po sistemu / nerazumljivo/, torej poslušati obe strani v vsaki državi in predstavljati lahko neko svojo veliko profesionalnost in zavezanost k osnovnim evropskim vrednotam. Kmalu po tem je evropski poslanec doktor Milan Zver izpostavil problematičnost tega njenega obiska, torej od samega Ustavnega sodišča, ki je vzbudil močan dvom o nepristranskosti, pojavil pa se je tudi sum morebitnega vpliva na odločanje. Naj povem, da ta sum njenega, lahko bi rekel njene neodvisnosti in sem tudi sam začutil kot predsednik Odbora za EU, lahko bi rekel, prvič pri nekem evropskem komisarju. Do sedaj so bili vsi evropski komisarji, ki so obiskali Državni zbor vsaj v mojem delu, lahko bi rekel, izredno profesionalni, ne glede iz katere politične opcije so bile ali pa vlade delegirani v Evropsko komisijo so vsaj na videz kazali neke znake nepristranskosti in v njihovem govorništvu je bilo, je bil nek občutek, lahko bi rekel uravnoteženih razprav in niso se spuščali toliko na neke nacionalne vidike. Sedaj je zelo zanimivo, da je doktor Zver komisarko tudi vprašal ali so tovrstni obiski običajni in kaj namerava torej tudi sama Evropska komisija storiti, da take preprečitve morebitnih vmešavanja v delo sodišč, torej, ali bodo to preprečili tudi v prihodnje, ker ima slovenska javnost torej pravico izvedeti in biti obveščena in nenazadnje tudi evropska, je doktor Milan Zver od Evropske komisije je zahteval razkritje za beležke sestanka komisarke s samim predsednikom Ustavnega sodišča, vse interne komunikacije, ki jih je imel kabinet komisarke z drugimi kabineti komisarjev in vso interno komunikacijo znotraj, torej kabineta komisarke. To se je začelo dogajati, lahko bi rekel v začetku ali pa konec marca, 14 dni po obisku. V začetku maja 2023 je Evropska komisija po pretečenem roku za odgovor na vprašanja, torej rok je že potekel, zaprosila za podaljšanje roka, zaradi preobsežne dokumentacije po skoraj dveh mesecih je na to, torej evropski poslanec prejel poročilo z misije, torej nekje v sredini meseca maja 2023. Od tega je dobil poročilo vsega skupaj na šest strani, pet je bilo anomiziranih, pet strani tega poročila je bilo anomiziranih, samo ena stran, lahko bi rekel, je bila vidna. Takšna cenzura, torej, kot je bila ta, je začela spodkopavati in spodkopava pravico javnosti do dostopa do ključnih informacij in vzbuja pomisleke glede transparentnega delovanja in preglednosti samih Evropske komisije. Zlasti je bilo zaskrbljujoče in je, da je v to pomanjkanje preglednosti vpletena podpredsednica Jourová, ki vodi delo komisije ravno na področju vrednot in same preglednosti. Gre za nek, lahko bi rekel viden paradoks na tem, na tem delu in ki vodi, lahko bi rekel v še večje nezaupanje do evropskih institucij. A zadnji odstavek edine necenzurirane strani je že takrat več kot očitno pokazal: torej samo ena stran je bila necenzurirana od šestih. Da ponovim, da je bila novela Zakona o RTV Slovenija predmet pogovorov kljub drugačnim trditvam Jourove. Torej, evidentna laž Jourove za medije po sestanku tudi takrat v Sloveniji. Nato je sledila kronologija dogodkov. Torej smo dva meseca po tem torej doktor Zver dobi samo šest strani poročila, od teh pet strani anomiziranih, ena stran je bila komaj vidna. Doktor Zver nato zahteva od Evropske komisije, da objavi tudi preostali del poročila in tudi vse druge dokumente, ki spadajo v obseg, torej njegove zadeve, vključno s samimi opomniki, ki so za Jourovo pripravljali, torej v njenem samem kabinetu, saj ima javnost izvedeti, kaj njihovi predstavniki torej počnejo v imenu vladavine prava. V zahtevi je tudi takrat že tretjič, izpostavil, da je poleg legitimnega interesa javnosti, da se seznani s podrobnostmi in razpravami torej, ki so potekale v celotni komunikaciji, je treba omeniti, da sta poslanstvo podpredsednice Jourove in njeno sodelovanje pri aktih slovenske Vlade, vzbudila veliko pozornost tudi slovenski javnosti.

Zaradi vsega tega je kasneje komisijo pozval, naj ponovno preuči svoje stališče glede razkritja zahtevanih dokumentov in je poudaril, da je treba pravico javnosti do dostopa in do informacij spoštovati, zlasti kadar gre za zadeve javnega interesa in odgovornosti. Sledi že 30. junij, torej četrti mesec 2023, ko generalna sekretarka Evropske komisije ponovno zaprosi doktor Zvera za podaljšanje roka za odgovor, ker se glede dokumentacije še posvetuje s kabinetom Věre Jourove. Torej smo že konec junija 2023. Potem je sledil julij, avgust, september, oktober, november in december. Ničesar ni prišlo iz Evropske komisije. 20. 12. 2023 doktor Zver, pri evropski varuhinji človekovih pravic torej vloži uradno pritožbo zoper Evropsko komisijo, ki se torej po devetih mesecih izmikanj, zavlačevanj in izmišljanj ni zagotovila dostopa do dokumentov, povezanih s samo misijo podpredsednice Věre Jourove v Sloveniji v marcu, v začetku marca 2023.

Od varuhinje človekovih pravic Emily O'Reilly, je evropski poslanec torej zahteval, da Evropska komisija, ki je kršila njegovo pravico do dostopa do informacij, torej, ker mu ni zagotovila zahtevanih dokumentov in prosil je, da apelira na samo Evropsko komisijo. Urad varuhinje človekovih pravic je hitro odločil o pritožbi in komisijo pozval k predložitvi zahtevanih dokumentov, torej najkasneje do 29. januarja 2024, poleg tega pa je navedel, da bo pregledal tudi vse interne dokumente. Po tej intervenciji, torej po skoraj devetih mesecih, je doktor Zver prejel dodatne dokumente Evropske komisije v povezavi z obiskom, ampak poglejte, hudič je v podrobnostih. V 3. točki, ki je ponovno anonimizirana, torej je zakrito, sam pogovor predsednika Ustavnega sodišča, torej z evropsko komisarko.

Spoštovani zbrani! Glede Věre Jourove pa je treba povedati na koncu, vse te seje, tudi nekaj internih podatkov, zato, da bo slovenska javnost, slovenski davkoplačevalci, predvsem pa slovenski državljani in državljanke, izvedeli, o kom se sploh pogovarjamo. Zelo zanimivo je, da je po besedah Irgija Parubeka(?), ki je bil češki primer(?), torej od leta 2005 do leta 2006, da je bila sedanja evropska komisarka razrešena svojih dolžnosti po večkratnih pritožbah Ratka Martineka, torej njenega takratnega ministra, ki jo je obtožil, da je nesposobna. Bila je namestnica ministra za regionalni razvoj, torej v vladi leta 2005 in 2006. Vlada jo je razrešila iz njene funkcije zaradi nesposobnosti. Znan je njen primer, ko je med 13. oktobrom in 16. novembrom 2006 bila v priporu zaradi sumov korupcije, tako imenovani aferi Budišu. Seveda, vsak ima, lahko bi rekel, domnevo nedolžnosti.

Res je, da so bile te obtožbe zoper njo nikoli dokazane, je pa zelo zanimiva naslednja in najnovejša informacija. Po besedah Janka Kropeja, preiskovalnega novinarja, ki je razkril škandal in dolga leta spremljal Věro Jourovo, je bila razglasitev za nedolžno bolj posledica dela njenih odvetnikov in skromnih sredstev, s katerimi je morala policija izvesti svojo preiskavo, kot pa česarkoli drugega. Ne nazadnje je treba pred slovensko javnostjo povedati, da je Věra Jourová svojo politično kariero začela leta 2003 v vrstah Češke demokratične socialistične stranke. Stranko je zapustila leta 2006. Leta 2009 je kandidirala na volitvah v Evropski uniji, nato pa tudi na splošnih volitvah na Češkem leta 2010 kot kandidatka za Evropske demokratske stranke. Niti na enih, niti na drugih volitvah nikoli ni bila demokratično izvoljena. Ker ni bila izvoljena, se je kmalu pridružila torej sedanji stranki Ano Andreja Babiša, prav tako tranzicijskega tajkuna, ki ima v svojem portfelju tudi številne medije, in kot takšna je bila, lahko bi rekel, s strani takratne češke vlade delegirana torej za komisarko. Torej tukaj je nekaj, lahko bi rekel pomembnih podatkov, pomembne kronologije, ki jemljejo, lahko bi rekel, velik veter v jadra evropski in tudi nenazadnje slovenski demokraciji. Zato upam in želim si, da bi se današnja Vlada zavedala, da pred 20 leti, ko smo vstopili v Evropsko unijo, vseh del pristojnosti Slovenija ni prenesla na Evropsko unijo; in tudi nenazadnje na tem delu velja načelo subsidiarnosti, torej načelo po katerem se Evropska komisija nenazadnje in tudi, lahko bi rekel, številne, številni evropski komisarji lahko vtikajo interne zadeve samo na svojih specializiranih področjih. Torej upam, da bo na današnji seji, da bomo lahko končno ugotovili in končno zavarovali suverenost Republike Slovenije, torej za to in nenazadnje, da bomo ugotovili, kako naj delujejo torej institucije za ohranitev suverenosti Republike Slovenije in nenazadnje kako bomo ohranili, lahko bi rekel, sam pogled državljanov in državljank v zaupanje v institucije Evropske unije, še posebej pa do nekaterih komisarjev - primer tipičen današnje seje je torej evropska komisarka za transparentnost Věra Jourová.

Najlepša hvala.