Lep pozdrav še v mojem imenu. Moje ime je Branko Debeljak, direktor Termoelektrarne Šoštanj. In glede na današnjo temo tega sestanka smo pripravili nekaj osnovnih informacij, vezanih na ceno toplote, ki je proizvedena v Termoelektrarni Šoštanj. Glede na izvajanje vašega kolega, jaz mislim, da je bilo skozi to predstavitev tudi že kar nekaj odgovorov podanih na zastavljena vprašanja oziroma dileme.

Če se najprej dotaknemo cene toplote, ki jo dejansko zaračunava Termoelektrarna Šoštanj Komunalnemu podjetju Velenje, lahko vidite na diagramu pred vami, potek teh cen nekje od leta 2017, ko je stopil v veljavo akt o enotni metodologiji, in sicer v tem obdobju je bila cena 18,25 relativno stabilna do 2020 in potem v tem obdobju je cena začela najprej počasi naraščati, potem pa bolj intenzivno. Prosim, če si zapomnite potek te rdeče krivulje, ker se zdita še dva diagrama in vam bo tako jasno, zakaj prihaja do tega dviga. V letu 2023 so bile cene oziroma 2022 do 2023 so bile cene nekje 50,30 potem je zrasla na 51,27 in se je v letošnjem letu potem začela zniževati, in sicer je bila znižana trikrat v zadnjem obdobju do 1. 4. letošnjega leta. Trenutno je nivo cen, ki jih mi zaračunavamo Komunalnemu podjetju Velenje 47,76 evrov. Zdaj, rdeča krivulja je naša skupna cena, modra je variabilni del in pa tale siva je dejansko fiksni del cene. To so samo še številčni podatki. Če gremo na naslednji program, se vidi dejansko struktura cene toplotne energije, kar je bilo tudi eno od vprašanj v prejšnjem izlaganju, in sicer v okviru teh 47 evrov na megavatno uro, 17 % te cene predstavljajo fiksni del cene. Energenti so zajeti v obsegu 47 % in pa emisijski kuponi znašajo približno 35 %. To se pravi, delež na katerega ima neposreden vpliv Termoelektrarna Šoštanj je relativno majhen, ni večji kot 17 %, ostalo je odvisno od energentov in pa od cene emisijskih kuponov na trgu. Seveda mi toplotno energijo v glavnem proizvajamo iz premoga, kar se vidi iz naslednjega digrama. Skoraj 90 % toplotne energije se proizvede iz velenjskega premoga. Po potrebi se uporablja seveda tudi tuji premog, ki ga še imamo nekaj na zalogi. Plina je nekje okoli 8 % in pa v lanskem letu smo ponovno pričeli z uporabo biomase, kar znaša približno oziroma v povprečju nekje okoli 3 %. Biomasa je eden od elementov, ki na nek način vpliva na ceno, in to pozitivno, kar boste videli na enem od naslednjih slajdov.

Če se dotaknemo zdaj še emisijskih kuponov za proizvodnjo toplotne energije in hipotetično obdelamo primer leta 2024, boste videli, da planirana proizvodnja toplotne energije znaša 305 gigavatnih ur in za to proizvodnjo se ocenjuje, da bomo imitirali slabih 110 tisoč ton CO2 in glavnino CO2 kuponov je potrebno nabaviti oziroma kupiti na trgu. Za proizvodnjo toplotne energije še, seveda imamo nekaj malega brezplačnih CO2 kuponov na razpolago, in sicer za leto 2024 13 tisoč 500 ton, za leto 205, 13 tisoč 100 ton, v nadaljevanju pa trenutno še ni podatka. Mi verjamemo, da bo še nekje do leta 2030 na razpolago še neka določena manjša količina CO2 kuponov, ampak trenutno še nimamo uradnega podatka, koliko, v katerem letu bo na razpolago in do kdaj. Zato vidite, da o tem ni podatka. To pomeni za leto 2024, da bo potrebno dokupiti 96 tisoč ton biomase in ta strošek pardon, kuponov. In ta strošek je kar znaten. Zdaj pa, če pogledamo spodnji diagram oziroma tabelico, kot sem prej omenil, uporabljamo tudi biomaso, je pa, se vidi, bistvena razlika za isto količino 305 / nerazumljivo/ toplotne energije se imitira 83 tisoč ton namesto 110 tisoč ton tistih ton CO2, ki je obremenjen s takso, Če upoštevamo še teh 13 tisoč brezplačnih, vidimo, da bi bilo potrebno v primeru uporabe biomase dokupiti samo še 70 tisoč ton CO2 kuponov. V glavnem biomaso uporabljamo, ampak je ne moremo uporabljati v, bom rekel, neomejenih količinah, zaradi tega, ker tehnično, tehnološko naš kotel je dimenzionirana uporaba lignita in si lahko brez večjih tehničnih težav in nevarnosti za kakršnekoli havarije privoščimo nekje 67 % doziranja biomase, pa še ta se ne dozira, bom rekel non stop, ampak odvisno od tržne situacije. Tole bom preskočil, ker je ista zadeva, samo v grafih.

Pomemben je ta potek, ki vas naj spomnim na tisto rdečo krivuljo, tu na tej krivulji dejansko vidite cene CO2 kuponov od leta 2008 naprej in vidite, da je tu nekje po letu 2022, recimo do leta 2018 je bila cena relativno nizka, stabilna, Potem je v letu 2018 začela rahlo naraščati, od leta 2020 pa intenzivno. In zelo podoben potek je bil na prejšnjem diagramu, kjer je bila cena toplotne energije. To pomeni bistven vpliv na ceno toplotne energije iz Termoelektrarne Šoštanj imajo CO2 kuponi. V nadaljevanju je še krivulja cene premoga, ki ima podobno tendenco, saj vidite, tam nekje od leta 2022 naprej, strm vzpon. Od leta 2017 2,75 do približno 22, potem na 83, 5,50, 6,32 na začetku letošnjega leta in s 1. 4. dejansko je bila cena na Premogovniku Velenje znižana na 6 evrov. Zdaj v letu 2023 ste videli verjetno ali pa mogoče niste bili pozorni, grem nazaj na to krivuljo, vidite v kvadratku zgoraj 31. 12. 2023, DBP pomeni dobropis. V tem letu je bilo komunalnemu podjetju s strani TEŠ priznano 261 tisoč evrov dobropisa, zaradi tega, ker so bili v obravnavanem obdobju smo bili uspešni oziroma komunalno podjetje in vsi skupaj uspešni pri nabavi CO2 kuponov, je bila realizirana cena CO2 kuponov nižja, kot je bilo planirano, zaradi tega je bil priznan ta dobropis in pa komunalnemu podjetju je bil priznan tudi dobropis s 1. 4. 2024 zaradi znižanja cene premoga v višini ca 40 tisoč evrov, to se pravi vse spremembe, ki so šle v prid komunalnemu podjetju in znižanje cene so bile komunalnemu podjetju tudi priznane in obračunane.

Slišal sem tudi, da omenjate odpadno toploto. Zdaj o odpadni toploti ja, lahko se pogovarjamo o odpadni toploti v TEŠ, pa vam bom pojasnil na primeru te enostavne slikice. Zdaj levo kvadratek piše, kotel je dejansko naprava v katerem, po domače povedano, kurimo premog. Sprošča se toplota, ta toplota se prenaša najprej na napajalno vodo in se ustvari sveža para, ki gre potem na turbino, če sledite tisti črti, kjer piše sveža para, pride na turbino. V turbini para odda svojo energijo, turbina se vrti zraven, vrti generator in proizvaja električno energijo. Ampak, če pogledate desno, te kvadratke ki so v vertikali nameščeni, to so pa toplotni izmenjevalci, toplotne postaje. Zdaj pa poglejte spet nazaj na turbino, boste videli, da mi za potrebe proizvodnje toplotne energije jemljemo paro vmes, ne na koncu turbine, ko je para že opravila delo, ampak vmes, kar pomeni, da ta energija nikakor ni odpadna toplota. To pomeni, mi za proizvodnjo toplotne energije uporabljamo dela z možno paro in toliko kolikor tega dela zmožne pare vzamemo iz turbine, pomeni, da mi ne moremo v nekem sorazmerju toliko električne energije proizvesti. Vam bom v naslednjem pokazal še en digramček, boste videli, kako to izgleda. No, in iz turbine po vertikali navzdol, ena črta, ki pelje v kondenzator, od kondenzatorja do hladilnega stolpa. Tu se pa lahko pogovarjamo o odpadni toploti, ampak žal ta odpadna toplota, te toplote sumasumarum, je na razpolago ogromno, pri polni moči bloka šest je te toplote preko tisoč megavatov. Ampak žal je ta toplota ni eksergija, ta toplota je anergija. Pozimi ima temperaturo ta voda, odpadna toplota, temperaturo 18 °C, je neuporabno za daljinsko ogrevanje. Poleti doseže nekje 33°C, je neuporabno za daljinsko ogrevanje s to tehnologijo, s katero mi trenutno razpolagamo in s katero razpolaga Komunalno podjetje Velenje ta trenutek. V prihodnje, za prihodnost se pripravlja, bom rekel, neka nova zasnova sistema daljinskega ogrevanja, bo pa to že možno, ampak to vam bom povedal v okviru naslednjega sklada, ko pride na vrsto. V glavnem odpadna toplota, vidite gor z rdečo napisana, iz hladilnega stolpa za potrebe toplotnega ogrevanja se ne da uporabiti, izkoristiti. Eventuelno bi to toploto lahko uporabljali za kake, ne vem, tople grede oziroma proizvodnjo zelenjave ali kaj podobnega, ker je 18 do 33°C in čisto nič več.

Kaj pomeni dejansko proizvodnja toplote za našo proizvodnjo elektriko. Če pogledate na Y osi je moč toplotne postaje. To pomeni, če si predstavljamo, nekje pri 130 megavatih, če napajamo mi sistem Komunalnega podjetja Velenje za 130 megavati, mi skoraj 30 megavatov elektrike ne moremo proizvesti, zaradi tega, ker tisto paro, tam je še pa eksergija, vzamemo turbi. In ta para ne more svojega dela predati turbini in zaradi tega ni proizvodnje električne energije. To pomeni, zaradi odjema mi proizvedemo manj električne energije in to definitivno ni odpadna toplota. Komunalno podjetje v zimskem času potrebuje cirka 140 stopinj vročo vodo. To se pravi, ni to na nivoju 18 do 33 stopinj. Še poleti dejansko pri trenutni konfiguraciji sistema potrebujejo cirka nekje okoli 100 stopinj. To se pravi, še enkrat poudarjam, ne moremo govoriti o odpadni toploti.

Kar se tiče načina izračunavanja porabe goriva za proizvodnjo električne in toplotne energije ni zadeva, ki bi zrasla kar tako na našem zelniku, ampak če si pogledate osnove, osnova za to je direktiva, ne bom številk bral, dve direktivi, ena delegirana uredba in pa en model, ki se imenuje benefit distribution metode. To je osnova za izračunavanje, bom rekel, goriva oziroma stroška porabe goriva za proizvodnjo toplotne energije. Ta model je bil dejansko verificiran tudi s strani fakultete za strojništvo. Vse spremembe, ki se dogajajo na cenovnem področju nam dokaj pogosto kontrolira fakulteta za strojništvo, vsako spremembo cene pa agencija.

Zdaj, jaz mislim, da kar se tiče akta o metodologiji za oblikovanje verjetno ni treba kaj dosti podrobno razlagati. Ko je stopil pač ta akt v veljavo smo leta 2017 morali pač najaviti oziroma pridobiti soglasje k izhodiščni ceni, ne glede na to, da se toplota proizvaja že desetletja. To je bilo izvedeno skladno z aktom in marca 2017 je bila tista cena 17, 25 tudi potem potrjena. Kot ste videli ceno sestavlja variabilni in pa fiksni del. Oba dva se lahko spreminjata, s tem, da je pri spremembi fiksnega dela cene toplote precej omejitev. Lahko se uveljavlja le enkrat na leto, enkrat letno in največ 2 procenta povprečne cene pred uveljavitvijo tudi še višji dvig fiksnega stroška. Več kot to mi ne moremo uveljaviti. Seveda velja to v plus in v minus. Pri variabilnem delu stroška je malo več možnosti, se lahko prilagaja tekoče, ko pač prihaja do določenih sprememb. Je pa dejstvo, da najmanj tri dni pred načrtovano spremembo moramo mi agencijo obvestiti, poslati vso sprejemno dokumentacijo in na nek način dobiti potrditev za spremembo te cene. Kaj je v variabilnih stroških, sem že večkrat omenil, pa ponovim še enkrat na hitro. V glavnem so to energenti, potem stroški, medije za prenos toplote, kemijska obdelava vode, bom rekel, da je nad in pa stroški emisijskih kuponov. Med upravičenimi fiksnimi stroški pa je material, storitve, delo, amortizacija in podobno.

Omenjal sem dejstvo, da te odpadne toplote trenutno ni možno koristiti zaradi tega, ker se zavedamo, da bo prej ali slej prišlo do ukinitve uporabe premoga, smo skupaj s Komunalnim podjetjem in obema občinama pristopili k skupnemu projektu. Preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja, katerega cilj, da dejansko iz proizvodnje toplote iz fosilnih goriv preidemo pač z neko, z nekim taktom oziroma na zeleno proizvodnjo toplote. V okviru tega projekta so bile izdelane idejne zasnove in predstavljene vsem poslovodstvom oziroma lastnikom, v nadaljevanju sledi pa izdelava investicijske in projektne dokumentacije za fazo ena, kjer je dejansko vključena nova razdelilna postaja, ki bo omogočila, cilj je, da se čim hitreje zgradi ta nova razdelilna postaja, ker ta omogoča ločitev, tlačno ločitev velenjskega sistema in šoštanjskega sistema. Šoštanjski sistem je že danes pripravljen na nižje temperature; to pomeni, da je možno na strani Šoštanja doseči nižje izgube, ki so bile tudi prej omenjene. Te izgube so, ja, so kar visoke. In iz tega naslova se lahko že nek optimiranje cene zgodi na relaciji napram Šoštanju, za Velenje je še pa nekaj več, bom rekel, stvari za postoriti, ampak jaz ne bi posegal v to, ker to je pač stvar komunalnega podjetja. Kaj hočem samo povedati? V bistvu na tej sliki vidite en del, pa če še to vklopim, / pokaže zboru/ vidite zdaj en del tega, zasnove novega sistema daljinskega ogrevanja, in sicer v okviru tega novega sistema, ki bo temeljil na bolj kot ne zelenih virih, so vključene toplotne črpalke na strani TEŠ, toplotne črpalke na strani Komunalnega podjetja Velenje, sončna toplarna na strani Komunalnega podjetja Velenje, potem v bistvu kogeneracija na biomaso, nova razdelilna postaja, ki sem jo omenjal. In pa zelo pomemben element pri tej preobrazbi daljinskega ogrevanja, posebej če želimo doseči čim nižje cene, je izvedba plavajoče sončne elektrarne Družmirje. Zdaj kaj to pomeni v prihodnje na cenah, lahko, samo počakajte, da jaz tole vse vklopim. Kaj to pomeni v tem primeru, samo za informacijo. / pokaže zboru/ Samo relativna razmerja so tukaj navedena. Ne vem, koliko se vidi miška, aha, saj se vidi. Recimo tale barva tule ponazarja trenutno ceno iz bloka 6, ki je pač referenca 1. Trenutno iz plinski, pa je že izginila, trenutno iz plinskih turbin, to se pravi stolpec levo, aha, nazaj, vidite, da je cena višja zaradi tega, ker je višja cena goriva. Če gremo v izvedbo kogeneracije na biomaso, ostanemo približno na nivoju, je možno ostati približno na nivoju cen iz bloka 6. Če v bistvu cena iz toplotne črpalke, pa bom recimo sončno elektrarno ugasnil, samo toplotna črpalka, akumulator toplote povzroči dvig cene, se pravi, bo cena višja kot je zdaj trenutno iz bloka 6, v primeru kombinacije z energijo, seveda spet zeleno energijo iz sončne elektrarne, pa dejansko pridemo na nek nižji nivo, cenovni rang. Toliko na hitro, kar se na nek način obeta za prihodnje. In ti projekti na nek način se že odvijajo.

Zdaj toliko na kratko. Zdaj jaz bi potem odgovoril še na kakšna vprašanja, če bodo. Jaz upam, da sem pokril dosti vprašanj, kolikor ste jih prej navajali v vašem tekstu.