Hvala lepa za besedo, predsednik.

Lepo pozdravljam vse poslanke in poslance, seveda tudi vse vabljene goste, ki ste danes prišli na sejo Komisije za nadzor javnih financ glede enormne podražitve cen daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini!

Šaleški sistem daljinskega ogrevanja s toploto oskrbuje 35 tisoč gospodinjstev in 650 industrijskih odjemalcev toplote, zgrajenih je 180 kilometrov omrežja, za ogrevanje se uporablja odpadno toploto, ki jo proizvaja družba TEŠ d. o. o. V preteklih mesecih so prebivalce Šaleške doline, ki se ogrevajo preko sistema daljinskega ogrevanja, močno prizadeli občutno višji zneski računov za ogrevanje, ne gre za prvo podražitev cen ogrevanja, ampak že tretjo zaporedno v zadnjih nekaj letih. Januarja 2019 je TEŠ ceno toplotne energije dvignil za 23,58 % na 21,32 evra na megavatno uro. S 1. 6. 2022 je TEŠ uveljavil povišanje cene toplotne energije za 40,7 %, ki pa ga Komunalno podjetje Velenje ni uveljavilo v celoti, saj so del stroškov krile občine ustanoviteljice. Na podlagi nove povprečne nakupne cene toplote je svet ustanoviteljev sklenil, da znaša novi variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo 45,85 evra na megavatno uro brez DDV. Za ne subvencionirane uporabnike novi subvencionirani variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo za uporabnike in gospodinjskega in poslovnega odjema pa je znašal 42,59 evra na megavatno uro brez DDV, in sicer od 1. 7. 2022 dalje. Komunalno podjetje Velenje je na januarski seji sveta ustanoviteljev predstavnike lokalne skupnosti seznanil s povišanjem nakupa cene toplotne energije s strani TEŠ, ki je s 1. 12. 2022 dvignil ceno za 15,3 %. Po pogajanjih s predstavniki holdinga Slovenske elektrarne so napovedali dodaten dvig povprečne nakupne cene toplote s 1. 2. 2023 za 11,7 %. Na podlagi nove povprečne nakupne cene toplote s strani TEŠ, ki znaša 51,38 evra na megavatno uro brez DDV, je Svet ustanoviteljev sklenil, da novi variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo za uporabnike Šaleške doline s 1. 2. 2023 znaša 73, evrov na megavatno uro brez DDV. Do sedaj veljavna cena je bila 45,85 evra na megavatno uro brez DDV. Dvig variabilne cene toplote za 59,3 % predstavlja dvig stroška toplote gospodinjskega odjemalca na računu za 48 %. Kljub podražitvam pristojni zagotavljajo, da je sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini še vedno med cenovno najugodnejšimi glede na primerljive sisteme daljinskega ogrevanja v Sloveniji, dvige cen toplote ogrevanja utemeljujejo z dvigom nakupnih cen toplote iz TEŠ, ki se je v preteklih letih podražila za več kot štirikrat, vse višjimi cenami emisijskih kuponov, dvigom DDV iz 9,5 na 22 in višjimi cenami premoga.

Dvig cen ogrevanja je sprožil proteste, ki jih je organizirala Ljudska iniciativa Velenje. Iniciativa je zahtevala, da velenjska komunala prekliče januarske položnice, ki so tudi za 30 do 50 % višje kot preteklo leto in ustavi izdajanje novih položnic, dokler ne bo cena ogrevanja za vsaj 50 % nižja. Od TEŠ so zahtevali tudi znižanje cen toplotne energije na raven iz januarja 2022. Predlagali so, da se emisijski kuponi izločijo iz izračuna cene toplotne energije za gospodinjstva in da se davek na dodano vrednost za ogrevanje gospodinjstev zniža na stopnjo 9,5 %. Na družbenih omrežjih je bilo moč najti ogromno zapisov zaskrbljenih občanov Velenja, ki so prejeli položnice za decembrsko porabo ogrevanja. Stroški komunalnih storitev lastnika oziroma uporabnika enega od stanovanj so znašali kar 438,46 evra. V tej ceni pa so samo stroški ogrevanja znašali 296,9 evra, kar predstavlja skoraj 70 % celotnega zneska na položnici. Predstavniki ljudske iniciative opozarjajo, da nihče od pristojnih ne zna jasno pojasniti strukture cene in utemeljiti končne cene daljinskega ogrevanja za odjemalce. Pri tem opozarjajo na številna sporna dejstva. Infrastruktura daljinskega ogrevanja, ki jo je zgradila občina z javnimi sredstvi, se v najem daje Komunalnemu podjetju Velenje, to za najem in amortizacijo infrastrukture občini plačuje približno 6 milijonov evrov letno, kar na mesečni ravni za končnega odjemalca znaša približno 40 evrov. TEŠ proizvaja električno energijo, ki jo prodaja v omrežje, toplota pa je zgolj odpadni oziroma stranski produkt. Komunalno podjetje Velenje za to toploto plača približno 50 evrov na megavatno uro. Kako je torej možno, da je cena odvečne toplote praktično enaka cenam primarne toplote v drugih sistemih daljinskega ogrevanja po Sloveniji, kjer toploto pridobivajo neposredno iz različnih energentov plin, premog, lesna biomasa in pri tem proizvodnja elektrike ni primarni cilj?

V strukturi cene velik delež odpadne odpade tudi na toplotne izgube, ki znašajo med 30 % in 32 % in so skoraj dvakrat višji kot v primerljivih daljinskih sistemih v Sloveniji, recimo v Celju ali v Ljubljani. Komunalno podjetje Velenje kot razlog navaja dolžino omrežja, celoletno zagotavlja ogrevanje in sanitarne tople vode, starost omrežja in majhno gostoto odjema. Napovedujejo vlaganja za zmanjšanje toplotnih izgub v višini 28 milijonov evrov do leta 2028 v okviru evropskega projekta, ki se bo financiral iz sklada za pravičen prehod. Na drugi strani pa predstavniki civilne iniciative opozarjajo, da so bili v preteklosti investirana že enormna sredstva za zmanjšanje toplotnih izgub, kar pa se ne odraža v manjših izgubah, še manj pa na položnicah končnih odjemalcev Nova Slovenija zahteva nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ, da se o problematiki, ki zadeva več 10000 prebivalcev Šaleške doline, opravi javna razprava. Predstavniki ljudske iniciative Velenje namreč poudarjajo, da utemeljenih in z dokumenti podprtih odgovorov pristojnih na ključna vprašanja enostavno ne dobijo, v dialog niso vključeni, prav tako nimajo dostopa do dokumentov in elaboratov, ki so osnova za izračun cene toplote. Na nujni seji želimo za to opraviti razpravo o naslednjih ključnih vprašanjih: kako TEŠ izračunava ceno toplote, kateri so glavni kalkulativni elementi cene in kako je možno, da je cena odpadne toplote primerljiva s ceno primarno pridobljene toplote iz drugih slovenskih sistemov daljinskega ogrevanja, koliko javnih sredstev je v preteklosti občina vložila v izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja in kakšne so strokovne podlage za izračun najemnine za omrežje, ki ga občini plačuje Komunalno podjetje Velenje, koliko javnih sredstev je v preteklih letih občina vložila v obnove omrežja daljinskega ogrevanja za zmanjšanje toplotnih izgub in zakaj iz tega naslova ni razvidnih bistvenih prihrankov, ali je možno izločiti ceno CO dva kuponov stroškov ogrevanja gospodinjstev?

Komisiji za nadzor javnih financ predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednje sklepe. Komisija za nadzor javnih financ poziva TEŠ d. o. o. Komunalno podjetje Velenje in Občino Velenje, da pripravijo natančno poročilo o tem, kako je določena cena toplote iz daljinskega ogrevanja za Šaleško dolino in ga skupaj z ustreznimi elaborati, ki so podlaga za določitev cene v roku 15 dni posreduje komisiji. Komisija za nadzor javnih financ predlaga Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, da preuči možnost za izločitev cene CO2 kuponov in stroškov ogrevanja gospodinjstev in o tem v roku 15 dni poroča komisiji. In pa tretjič. Komisija za nadzor javnih financ v skladu s 25. členom Zakona o Računskem sodišču računskemu sodišču predlaga izvedbo revizije postopka določitve cene toplote in daljinskega ogrevanja za Šaleško dolino.

Kakor zdaj jaz na hitro ugotavljam, vidim, da nekaterih vabljenih ni na današnjo sejo, kar me, bom rekel, zelo žalosti, ker bi lahko tukaj pred širšo slovensko javnostjo, če tega ne znajo razložiti recimo v Velenju, pa bi lahko tukaj pred širšo slovensko javnostjo razložili argumente zakaj ljudje, naši občani v Šaleški dolini plačujejo tako drago toplotno energijo. Sem pa hvaležen tistim, ki ste pa na današnjo sejo prišli in boste tudi vi verjetno pojasnili razloge, zakaj državljan, občan iz Mestne občine Velenje, ki ima 54,5 kvadratov veliko stanovanje, plačuje 441,43 evrov veliko položnico. Ta položnica iz meseca decembra in to nas zanima, zakaj ti ljudje plačujejo tako enormne stroške toplote. Kolikor sem seznanjen, pa lahko, da se motim, lahko me vprašate, nisem seznanjen, da bi v katerih drugih krajih po Sloveniji ljudje šli na ulico, tako kot smo bili priča, recimo temu v Velenju, se pravi, da je v Velenju res nekaj hudo narobe. In tudi me ne prepričujete, da človek, ki plačuje 441 za ogrevanje tople vode in pa za ogrevanje stanovanja. Da ima odprta okna, da se, se opravičujem izrazu, v gatah sprehaja po svojem stanovanju. Jaz mislim, da tega ni več in da smo ljudje postali bistveno bolj varčni. Ampak zakaj imajo ljudje v Šaleški dolini tako velike položnice? V Novi Sloveniji ne odkrivamo tople vode, želimo pa samo vedeti zakaj je ta topla voda v Šaleški dolini tako draga in upam, da nam boste vsaj tisti, ki ste danes tukaj prisotni z vaše strani povedali zakaj je temu tako. Še enkrat pa, zelo mi je žal, da ni tistih glavnih vidnih, odgovornih, ki bi lahko podali številne odgovore na ta vprašanja, da danes niso prisotni na seji in se mi zdi, da to zelo veliko pove. Hvala lepa.