Ker je v tem trenutku relativno dosti še odprtih vprašanj, ni za pričakovati, da bi se recimo... oziroma majhna možnost je, da bi prišlo do uskladitve do konca tega leta. Zakaj? Zato, ker med drugim imeli bomo prosti tek zaradi evropskih volitev, nove sestave odborov, pa še marsičesa drugega. In tematika, kljub vsemu je težka, se v prvem koraku reče, saj bomo vsi zaščitili potrošnike. Potem pa smo že pri kriznem, recimo, ravno ta krizni sklad, o katerem ste govorili, gospod poslanec. Ja, ja, v Sloveniji se odločimo, da je obveza, ne avtomatsko, to pomeni dražje aranžmaje. Kaj pa, če sosednje države se odločijo drugače? Imamo pa prosti pretok, tu bomo morali biti, ko se bomo odločali, zelo previdni, pa imeti strateški pristop, da pa kljub vsemu ne bomo slovenskih potrošnikov prepričali, da gredo kupovati aranžmaje nekam drugam. Ste pa na nekaj opozorili, kar je tudi pokazalo na nedoslednost evropske ureditve v Evropi, poznate, zato ker je zelo dosti medsebojne menjave blaga. Imamo vse, kar je z blagom povezano, izjemno regulirano. Kar naprej sem pred vami s kakšno drugačno direktivo, s takšno in drugačno uredbo ali s čim podobnim. In tudi recimo varnost, kar se tiče blaga v Evropi, je izjemno urejena, ker je medsebojnega trgovanja s storitvami kljub vsemu bistveno manj. Na tem področju komaj Evropa začenja neke resne stvari urejati. O čem govorim? Recimo, mi na evropski ravni, pa tudi na ravni večine držav nimamo urejeno varno storitev. Mi recimo na ministrstvu, ko se ukvarjamo, se seveda imamo regulirano, ampak imamo regulirani po posameznih sektorjih nekatere storitve, ki so bodisi turistične, mogoče športne ali drugačne. Ali gledate primer Soče ali primer zipline ali marsikatere druge. Mi smo se odločili in začenjamo letos pripravljati zakon o... ime bo lahko tudi drugačno, v tem trenutku mu rečemo Zakon o varnosti storitev, ki bo imel nekatere podobnosti z Zakonom o varnosti blaga oziroma po novem bo to Zakon o implementaciji uredbe, ker se je evropski pravni red spremenil. In ko govorimo o tem, o čem govorim? Kadar potrošnik kupi paket ali aranžma, torej kupi eno storitev plus druge, dobi paket in ga ščiti ta direktiva. Ko potrošnik kupi samo storitev, je zaščita manjša, to moramo vedeti. Nimamo evropskega pravnega reda, tako da, če gospod poslanec, se odločite, da greste na morje na način, da kupite nočitev, prevoz pa še električno kolo, ste paketno zaščiteni. Če se odločite, da potrebujete samo nočitev, ta direktiva vas ne ščiti. /oglašanje iz dvorane/ Ja.