Hvala, gospod poslanec, za zelo poglobljena vprašanja. Za njih se zahvaljujem. Naj kar odgovorim.

Uredba, o kateri govorim, sem že omenil, ko bo v bistvu evropska direktiva sprejeta, mi ne samo, da bomo spreminjali Zakon o varstvu potrošnikov, zraven moramo spremeniti še dva akta. Tukaj sem opozarjal, da bomo pazili, da bo v bistvu varnost potrošnikov enaka ali višja in je nižja. Eden od teh aktov je Pravilnik o obrazcih za informacije pri pogodbah o paketnem potovanju in tako naprej, drugo je pa Uredba o jamstvu zaradi likvidnostnih težav organizatorja potovanj in podjetij. To uredbo bomo spreminjali potem v Sloveniji, ne na ravni Evropske unije, to je prva zadeva. Ja, v bistvu kaj so bila iz tega poziva našim deležnikom? Mogoče dve glavni usmeritvi. Prva usmeritev, zelo jasno, Zveze potrošnikov, zaščitite potrošnike na način, da sploh ni dileme, ali bo dobil denar, bo dobil denar, razen če se on drugače ne odloči. To je prva zadeva. Druga zadeva pa je, da naj bomo previdni, da ne ogrozimo majhnih in srednjih podjetij. Kakšen je trenutni predlog direktive, ki pa je samo še predlog. Predlog je, da kadarkoli pred potovanjem lahko organizator v bistvu dobi prvo akontacijo, to je 25 odstotkov vrednosti paketa, in potem 28 dni ali bližje realizaciji, pa ves ali pa del preostanka. Obstaja sicer zapis, ki bi ga rad prebral, ki kaže samo na to, da v bistvu stvari še niso dorečene, in sicer: "Omejitev predplačil na 25, ostali znesek pa najprej 28 dni pred začetkom turističnega paketa." O tem sem govoril. Potem pa tisto, kar je pa pomembno v paketu in bo potrebno regulirati, razen če so višja predplačila upravičena, če je to potrebno za zagotovitev organizacije in ustrezne izvedbe turističnega paketa. Organizatorji to lahko utemeljijo s predplačili ponudnikom storitev. Je pa potrebno regulirati, to je namreč področje, ki je sedaj čisto neregulirano, je odvisno od poslovne politike, ne pa od nuje. Tako, da se pušča v tem trenutku neka oblika odprtih vrat, ni pa še rešitev dogovorjena.

Potem pa recimo ena zadeva, o kateri smo se tudi pri nas dogovarjali, pogovarjali, zelo. Boste pa razumeli, zakaj; ni čisto enostavna. V trenutnem osnutku pravnega akta piše, da se države lahko odločijo, da zahtevajo rezervni sklad za varstvo primerov insolventnosti. V prvi vrsti bi rekel, ja, pa saj to vsi razumemo, da je potrebno narediti, ja, ampak je potrebno potrošnike vprašati, ker to pomeni plačila v ta sklad. To pomeni, da bo cena sto paketov narasla, ali potrošnik to želi. In zato v bistvu je še kar nekaj odprtih vprašanj, o katerih se moramo resno pogovoriti. Bomo pa tudi ta Odbor za gospodarstvo, ki je edini pristojen v resnici znotraj Državnega zbora, o tem tekoče obveščali. Hvala.