Govor

Jana Ahčin

Spoštovani predsednik, spoštovani članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, najlepša hvala za povabilo!

Leto je okoli in ponovno smo tukaj, da predstavimo naše delo, ki smo ga opravili v preteklem letu. V letu 2023 smo tako, kot je to običajno, tudi tokrat sledili našim temeljnim vodilom, ki jim sledimo pri našem delu, to je, da spoštujemo neodvisnost, da smo pri svojem delu objektivni in kar se da učinkoviti. Učinke naših revizij lahko merimo na različne načine, moram pa reči, da je bilo v preteklem letu to kar majčkeno težje. tudi zaradi številnih sprememb v organizaciji ministrstev, ko se nam spreminjajo revidiranci in nekako potem ne moreš več vedeti komu bi lahko pripisal določene zasluge za opravljeno delo. Sicer smo bili v preteklem letu uspešni, tako ocenjujemo. To uspešnost merimo ne samo po številu opravljenih revizij, izrečenih ukrepov, ampak predvsem po tem, koliko ukrepov, ki smo jih podali našim revidirancem, so tudi oni prepoznali kot tiste, ki izboljšujejo njihovo delo, ki pripomorejo k njihovi boljši, bolj učinkoviti porabi javnih sredstev. In lahko rečem, da je praktično 80 procentov vseh izrečenih ukrepov, ki jih izdajamo tekom revizij že med samimi revizijami tudi implementirano v proces poslovanja posameznega revidiranca. Drugi del ali pa drugo merilo kako lahko merimo, kako smo bili uspešni je to, da pogledamo koliko zakonodajnih predlogov, se pravi, predlogov za spremembe zakonodaje, ki smo jih podali je bilo v končni fazi tudi implementirano v samo zakonodajo. In v lanskem letu je bilo kar nekaj sprememb zakonodaje tudi na pobudo Računskega sodišča, za katere menimo oziroma smo prepričani, da bodo v končni fazi pripomogli k bolj smotrni porabi javnih sredstev.

Sicer smo poleg revizij, ki smo jih izvajali po v bistvu vseh področjih poslovanja javnega sektorja, ki, bom rekla, zažirajo res vsako plat življenja naše Republike Slovenije, smo izvajali tudi svetovanja za proračunske uporabnike, izobraževanja, se mednarodno udejstvovali, tako da, bom rekla, smo bili prisotni kar na vseh področjih.

Tudi v lanskem letu smo dali nove zakonodajne predloge, nove predloge za spremembo zakonodaje, nekaj teh je bilo podanih tekom izvajanja samih revizij, nekaj pa na podlagi, bom rekla, ali ker smo sami zaznali, da je določena problematika v medresorski obravnavi ali pa so nas zakonodajalci sami zaprosili za predloge sprememb. Tako smo pripravili številne predloge s področja javnih naročil, zakon o javnih uslužbencih, sistema plač v javnem sektorju, zakon o političnih strankah, pravilnika o vodenju enotnega zakladniškega računa, zakona o Kobilarni Lipica in še bi še bi lahko naštevali. Tiste, ki so bile pa dane tekom izvajanja revizij, zakonodajne spremembe, se pa nanašajo, bom rekla, res na številna področja dela, od odpadkov, kako ravnanja z njimi do pokopališke dejavnosti, kako jo je treba urediti, do tega kaj mora država narediti na področju zasvojenosti z digitalnimi tehnologijami na področju mladih, kaj mora država narediti na področju bega možganov iz naše države do tega kako je treba urediti lokalno samoupravo. V glavnem na številnih, številnih področjih so bile podane številne zakonske spremembe. Morda bom pri predstavitvi posameznih revizij še kakšno besedo več na to temo povedala.

V lanskem letu, glede na to, da je lansko leto bilo leto, lahko rečemo, obveznih revizij. Mi smo v lanskem letu, kot veste, morali narediti obvezne revizije s področja volilne zakonodaje, volilne in referendumske zakonodaje, se pravi, volitve v Državni zbor, volitve za predsednika republike. Ti dve reviziji sta bili obvezni. Poleg tega smo pa v lanskem letu izvedli obvezno revizijo zaključnega računa proračuna. In na kar sem zelo ponosna in ponosna na svoje sodelavce, da smo uspeli v lanskem letu opraviti tudi dve reviziji, tako Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije kot tudi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ker smo imeli na tej reviziji malce zaostanka, ampak smo uspeli v lanskem letu, če lahko tako rečem, priti na zeleno vejo. In moji sodelavci in sodelavke so naredili veliko delo in v enem letu izvedli v bistvu štiri revizije dveh zelo pomembnih blagajn. Se pravi, obvezne revizije so pa običajno tudi povezane s kakšnimi kaznovalnimi predlogi lahko, predvsem na področju volilne zakonodaje in tako smo v lanskem letu bom rekla, dali 6 obdolžilnih predlogov na sodišča glede kršenja volilne referendumske zakonodaje, dali smo 9 opozoril za manjše prekrške, dali smo 8 predlogov drugim prekrškovnim organom, to se pravi Uradu za nadzor proračuna, Državni revizijski komisiji, Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije, Inšpektoratu za notranje zadeve ter inšpektoratu za kulturo in medije. Sprejeli smo ali pa dali smo tudi en ukrep prenehanja financiranja ene politične stranke in podali smo eno ovadbo zaradi ponarejanja listin. Vsi ti postopki so več ali manj v teku, nismo še dobili neke povratne informacije, tako da, če me boste vprašali, če že kaj vemo kakšen je epilog teh prekrškov, ne vemo, ker pač tudi organi rabijo določen čas, da zaključijo s svojim delom. Kar pa je bilo v lanskem letu, bom rekla tudi zahvaljujoč vam, urejeno, je to, da je Računsko sodišče prišlo do finančne neodvisnosti, tako kot tudi vsi ostali ustavni organi, neodvisni organi in tukaj je bilo res opravljeno, veledelo, tako da na tem mestu je prav, da se tudi članom in članicam Komisije za nadzor javnih financ zahvalim, ker ste sledili našim predlogom in spremenili Zakon o javnih financah v tem delu.

Drugače pa je lansko leto zaznamovalo tudi naše delo poplave, ki so vzele v avgustu velik del Slovenije. Tudi na to smo se kot Računsko sodišče, lahko rečem, dobro odzvali. Delno smo prilagodili svoj program za izvrševanje revizijske pristojnosti, smo iz njega umaknili občine, ki so bile najbolj prizadete v poplavah, ker smo ocenili, da ne bi bilo primerno, da v času, ko v bistvu rešujejo življenja, rešujejo svoja gospodinjstva, vzpostavljajo novo življenje, pridemo mi in še v tistem trenutku gledamo kako je občina poslovala v preteklem letu, zato bomo te nadzore teh občin prihranili za kasneje, ne bodo pa izločene, seveda da ne za vedno.

Poleg tega je naše delo v preteklem letu zaznamovalo tudi, lahko rečem, nekontrolirano dodeljevanje nalog, ne samo nam, ampak tudi nekaterim drugim organom. Kar nas je pri tem najbolj zmotilo, bom tudi v nadaljevanju konkretno povedala katere so te naloge. Najbolj nas je zmotilo to, da so se naloge dodeljevale brez tega, da bi nas kdorkoli predhodno vprašal za mnenje ali smo sploh sposobni prevzeti to nalogo, kaj menimo, ali je sploh izvedljiva, v kakšnem času, s kakšnimi resursi, ampak smo to nalogo kar dobili. Zdaj bom bolj konkretna in sicer, v okviru zakona o javnem naročanju smo mi in tudi vsi ostali zagovorniki javnega interesa dobili novo nalogo, ki je hkrati tudi mogoče malce zavajajoča oziroma naloga je, da vsi zagovorniki javnega interesa sprejemamo od vseh, ki gredo v postopek s pogajanji brez predhodne objave, obvestila o tem, namero. Se pravi, revidiranec ali pa subjekt javnega sektorja, ki se bo odločil, da bo šel pač v nabavo neke zadeve s pogajanji brez predhodne objave, je dolžan nas, Komisijo za preprečevanje korupcije ter Agencijo za varstvo konkurence obvestiti, da namerava to izpeljati. In zdaj, kaj naj bi to pomenilo? Ali bo zaradi tega javno naročanje bolj pregledno izvedeno? Ali bo zaradi tega manj postopkov s pogajanji brez predhodne objave? Jaz menim in moji kolegi menimo, da ne. Ta naloga, ki jo je zakon nam določil, za nas predstavlja, za vse zagovornike javnega interesa predstavlja zelo veliko birokratsko breme. Vsi trije se ukvarjamo s tem, da te namere sprejemamo, jih gledamo, jih obdelujemo, ampak kdaj jih bomo šli gledat? Ne upošteva se specifike posameznega organa. Računsko sodišče lahko gleda neko zadevo v okviru izvajanja revizijske pristojnosti, se pravi, bi morali odpreti revizijo in iti pogledati ali je kaj na tem, ampak še enkrat, to je samo namera. Ali se bo namera kasneje tudi rezultirala v dejanski izvedbi naročila s pogajanji brez predhodne objave, pa se ne ve. Se pravi, bi se moral tukaj še nekdo, ki bi to še dodatno spremljal in potem, če bi ugotovil, da ostaja, obstaja ne vem kakšen interes je šel potem v revizijo. V glavnem vsi trije zagovorniki javnega interesa smo na nesmiselnost te določbe in na ne učinkovitost te določbe opozorili že predlagatelja Ministrstvo za javno upravo. Predlagali smo spremembo tega, da se odpravi ta birokratska ovira, da se najde nek drug način, kako bi se to lahko objavljalo, izvajalo, ampak zaenkrat končne rešitve še ni. Druga naloga, ki smo jo pa dobili tudi tako nekontrolirano, brez da bi nas kdo predhodno vprašal, je pa to, da moramo v okviru revizije zaključnega računa proračuna, ki je velerevizija, ki jo dela v bistvu polovico revizorjev Računskega sodišča pol leta, da jo lahko opravi v roku in da je lahko septembra pred sprejemom proračuna v Državnem zboru to poročilo pri vas in v okviru te revizije zaključnega proračuna moramo zdaj dodatno gledati še del sredstev, ki so bila namenjena za odpravo poplav. Bomo to izvedli, ni problema, ampak saj pravim tako, nekontrolirano dodeljevanje nalog, brez kakršnihkoli predhodnih soglasij, absolutno, ker ni neodvisnost ustavnega organa. Tako, da jaz računam, da bomo v bodoče, bom rekla bolj uspešni na tem področju, da do česa takega ne bo prihajalo.

Zdaj bi se pa, morebiti, bi predstavila še nekaj revizij, ki smo jih naredili v lanskem letu. Jaz sem vam povedala, da smo delali res po številnih področjih, delali smo, mislim, ne vem, če se spomnite, ampak v glavnem mi vse naše revizije delimo po 18-ih področjih, od državnega proračuna, lokalne samouprave, pravosodja, sredstva EU, zdravstvo, izobraževanje, šport, kultura, umetnost itd., se pravi po vseh teh področjih, hkrati pa vse naše revizije poskušamo umestiti oziroma v njih nasloviti tudi globalne cilje trajnostnega razvoja, kajti kot veste je ena v bistvu naša strateška usmeritev predvsem trajnostni razvoj in da tudi na tem področju nekaj naredimo in smo temu dejansko zelo zelo posvečeni. Revizije, ki smo jih delali po vseh teh številnih področjih, dobijo seveda na koncu tudi nek izrek, neko mnenje. V lanskem letu smo izrekli kar veliko mnenj, in sicer smo izrekli 59 mnenj o pravilnosti poslovanja, 5 mnenj o računovodskih izkazih in 19 mnenj o smotrnosti poslovanja. Pri smotrnosti poslovanja dajemo pisno mnenje, se pravi, ali so bili učinkoviti ali neučinkoviti ali pa so še kakšne priložnosti za izboljšanje pri pravilnosti poslovanja in pri računovodskih izkazih pa dajemo mnenja pozitivna, s pridržkom ali negativna. V lanskem letu lahko rečem, da je okoli 40 % mnenj je s pridržkom, okoli 40 pozitivnih, 8 je bilo pa negativnih, tako kot sem rekla. In ta negativna mnenja v večini pripadajo občinam pravilnost poslovanja občin, poleg tega smo pa negativno mnenje dali tudi Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije in mislim, da še, se zdaj ne morem spomniti, pa bom že povedala. V glavnem občine so tiste, ki največkrat dobijo negativno mnenje. Zakaj dobijo negativno mnenje občine? Pa mogoče še v luči te razprave, ki je bila včeraj v Državnem svetu o lokalni samoupravi. Jaz zelo lahko razumem želje prebivalcev Republike Slovenije, da si želimo imeti svojo občino zaradi tega, ker mislimo, da bomo v okviru nje bili bolj uspešni, da bomo bolj poskrbeli za svoje okolje in da bomo bolj učinkoviti ampak pri tem se kaj se dogaja. Majhne občine morajo ravno tako kot velike občine slediti pravilom, javnofinančnim predpisom, ki veljajo za vse. In neka majhna občina, ki ima malo število prebivalcev seveda tudi na občini ima zaposlenega ne vem kakšnega aparata, na občini so zaposleni trije ljudje, ki pokrivajo celotno zakonodajo, ki je nujna za lokalno samoupravo in zelo težko je pričakovati, da bodo ti ljudje usposobljeni in da bodo lahko na vse predpise, v, bom rekla, poznali, v piko in pri teh malih občinah vidimo, da je njihovo znanje ali pa poznavanje javnofinančnih predpisov slabo. So hvaležne, ko pridemo in bom rekla je ta revizija je potem tudi vzeta bolj kot svetovalno, kaj morajo še spremeniti, kaj morajo nadgraditi, kje lahko dobijo dodatne informacije, da bodo pravilno delali, tako da je to, bom rekla, v redu. Morate vedeti tudi bi se morda dotaknila kakšnega komentarja, ki je bil v zadnjem času glede tega, katere občine gledamo, katere ne gledamo, gledamo vse občine, gledamo tako Dol pri Ljubljani kot tudi Ljubljano, se pravi, ni razlike. Računsko sodišče neodvisno in izbira v skladu s kriteriji, ki si jih je postavilo revizije revidirancev, ki so tisti, pri katerih so tveganja največja, pri katerih bodo največji učinki in ki so najbolj aktualni. Temu poskušamo slediti in jaz računam, da smo tukaj dokaj uspešni.

Zdaj pa, kot sem rekla predstavitev revizij po posameznih področjih. Če pogledamo v lanskem letu smo v okviru državnega proračuna pogledali tako predlog zaključnega računa proračuna, ki je bil tako ali tako tudi že obravnavan v Državnem zboru oziroma v vaši komisiji v lanskem letu, gledali smo en delček pravilnosti poslovanja Ministrstva za pravosodje, ki je dobil pozitivno mnenje. Gledali smo pravilnost poslovanja Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, tudi pozitivno mnenje, Gledali smo en del poslovanja Upravne enote Ljubljana v letu 2022, tukaj smo dali pridržek. Potem smo gledali pravilnost izplačevanja dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije covida. To je bila revizija, ki se nam je še majčkeno vlekla in tukaj smo dali več mnenj in tudi predlog za spremembo zakonodaje, ker se vidi, da je, dodatki ne samo tukaj, tudi še kakšni dodatki za sejnine, za komisije so resnično slabo urejeni v predpisih in potem prihaja do zelo velikih težav in nerazumevanja v končni fazi pa potem sledi pridržek ali pa celo negativno mnenje. Delali smo tudi revizije, kot veste, delamo okrog revizij neodvisnih organov. Lansko leto smo gledali Varuha človekovih pravic in zagovornika načela enakosti, pri obeh je bil pridržek. Potem smo pa gledali še učinkovitost podeljevanja statusa nevladne organizacije v javnem interesu na določenih področjih. Nevladne organizacije v Republiki Sloveniji so zelo pomembne, posebej pomembne so tiste, ki so v javnem interesu in država za njih daje kar veliko denarja. Tukaj smo ugotovili, da različna ministrstva so zadolžena za določena področja nevladnih organizacij in če ti dobiš status nevladne organizacije v javnem interesu, bi morala veljati enaka pravila ali delaš na socialnem varstvu ali si delaš na varstvu okolja ali delaš na ohranjanju narave in razvoj vladnih organizacij. Ampak mi smo ugotovili, da pravila povsod niso enaka, nikakor ne in zato smo tukaj dali številna priporočila, tudi predloge za spremembo zakonodaje, da bi se ja poenotilo vse to in da bi prišlo do tega, da bi bile vse nevladne organizacije enako obravnavane. Na podlagi lokalne samouprave smo delali redne revizije pravilnosti poslovanja. Pravilnosti poslovanja posameznih občin, poleg tega pa smo naredili tudi eno revizijo učinkovitosti poslovanja Ministrstva za javno upravo pri izvajanju nadzora nad delom občin. Ugotovili smo, da je pri tem delno učinkovit, da ima precej možnosti za izboljšanje, smo mu ta priporočila tudi podali, tako da jaz sem jih tudi osebno predala ministru, novemu, tako da računam, da se bo tukaj tudi kaj premaknilo.

Potem smo, kot sem že rekla, na področju zdravstva smo naredili dve reviziji za leto 2021 in 2022 Zavoda za zdravstveno zavarovanje, hkrati pa smo tukaj naredili tudi eno obsežno revizijo, obvladovanje dolgotrajnega bolniškega staleža. Obvladovanje dolgotrajnega bolniškega staleža definitivno ni pod kontrolo v Republiki Sloveniji. Tukaj smo ugotovili, da Ministrstvo za zdravje ni bilo učinkovito. Od njega smo zahtevali porevizijsko poročilo. Ko je prvič poslal odzivno poročilo, smo še to ugotovili, da pač nismo bili zadovoljni z ukrepi, tako da so morali še nekaj majčkeno nadgraditi. Vidimo, da je tukaj veliko, veliko možnosti za izboljšanje in z ministrstvom tukaj sodelujemo. Bo treba tudi kakšno zakonodajo spremeniti, ampak korakamo v pravo smer, bi človek rekel.

Na izobraževanju in športu smo gledali tudi pravilnost poslovanja posameznih manjših javnih zavodov, Mladinskega doma Maribor, Glasbene šole Litija, hkrati pa tudi poslovanje Študentske organizacije v Ljubljani. Tudi pri malih javnih zavodih kot je ta Mladinski dom Maribor, pa Glasbena šola Litija smo dali pridržek. Tudi tukaj se vidi enako kot pri malih občinah, nepoznavanje predpisov, predvsem s področja zagotavljanja ali pa izplačevanja plač, sistemizacije delovnih mest, dodatkov, uvrščanja v delovna mesta na področju javnih naročil. Kar se tiče pa poslovanja Študentske organizacije v Ljubljani, tukaj smo dali kot neučinkovito. Njihovo poslovanje je bilo neučinkovito. Zahtevali smo odzivno poročilo, tako da v zvezi s to revizijo bo v letošnjem letu še izdano porevizijsko poročilo in bomo potem lahko videli kakšne ukrepe so izvedli, ali so jih ali jih niso. Ampak morebiti bi pri tej reviziji lahko omenila to, uvodoma nisem povedala, smo se v letošnjem letu veliko ukvarjali tudi s plačami. Tudi vi se ukvarjate s plačami funkcionarjev, plačami javnih uslužbencev, itd. Če ugotovimo ali pa vsi vemo, da verjetno sta predsednik Vlade pa predsednica republike v 66. plačnem razredu, to je bruto 5 tisoč 889, pa če je Zakon o skupnosti študentov določa, da je najvišja plača dvakratnik povprečne plače mesečne, pa če vam povem, da je to 63. plačni razred se malo vprašamo ali so razmerja v tej državi pravilno postavljena. Saj ste tudi vi funkcionarji, tudi veste kakšne plače imate. Če ob tem pridodamo še morebiti en podatek iz revizije, ki je bila v letošnjem letu zaključena, Telekom, ki jo imajo direktorji drugega ranga, ne govorim o članih uprave, člani uprave imajo 12 tisoč bruto in še nekaj, ampak govorim o direktorju nižjega ranga, da imajo 8 tisoč 400 evrov bruto, potem se vprašamo ali, kakšna je odgovornost predsednika Vlade, kakšna je odgovornost predsednice Republike, kakšna je odgovornost poslancev Državnega zbora, kakšna je odgovornost predsednice Računskega sodišča. Ali je čas, da naredimo tudi kaj na področju funkcionarskih plač? Ali bomo gledali, da bomo izgubili kritično maso, ki smo jo že in nimamo več kje ljudi vzeti, da bodo delali. Tako da, to sem rekla, moram za zraven povedati, da boste vedeli tudi še kakšno zanimivost.

No, potem pa iz gospodarskih javnih služb s področja okolja, to sem že majčkeno povedala. Delali smo pogrebno, pokopališko dejavnost, ugotovili smo, a veste, da tudi nekatere stvari dvakrat plačujemo mi, vsi državljani Republike Slovenije, da te cene niso v redu urejene. Tukaj smo dali tudi, bom rekla, neučinkovito mnenje Ministrstvu za gospodarstvo, ker bo treba tukaj še kar veliko narediti. Tudi predlog za spremembo zakonodaje smo dali. Na področju okolja smo gledali še prilagajanje, se pravi učinkovitost kmetijstva, za prilagajanje podnebnim spremembam, sedaj sem narobe povedala, učkovitost Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam. Rekli smo, da je bil delno učinkovit. Tukaj smo mu pa tudi naročili naj pa le preveri ali je financiranje tiste obrambe pred točo, letalske obrambe pred točo resnično tako učinkovita kot se meni ali ne. Kajti, bom rekla, raziskave kažejo različne učinkovitosti in je prav, da bi država naredila analizo in potem enako financirala celo Republiko Slovenijo, ne pa samo določena področja. Kar se tiče informacijskih sistemov, tukaj veste, da smo bili ali smo že v preteklosti paradni konj tudi med ostalimi vrhovnimi revizijskimi inštitucijami in na področjih informacijskih sistemov smo bili vedno prvi In tukaj še vedno naredimo kar veliko število revizij. V lanskem letu smo gledali učinkovitost Ministrstva za javno upravo pri ureditvi sodelovanja s strankami informacijskih storitev. Če se spomnite Zakon o državni upravi je takrat pred leti naredil ali pa določil, da se vsi informatiki cele Republike Slovenije določenih državnih organizacij združi na eno mesto Ministrstvo za javno upravo, zdaj Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Koliko je bilo to učinkovito ali neučinkovito mogoče najbolj vemo tisti, ki smo takrat še delali kot subjekti javnega sektorja in smo imeli ta servis s strani Ministrstva za javno upravo zagotovljen. No, v glavnem, kakorkoli že, mi smo ugotovili, da je bilo Ministrstvo za javno upravo pri tem neučinkovito. In jaz že ves čas opozarjam na to, da mora biti Ministrstvo za zdravje zelo previdno pri pripravi novega zakona o digitalizaciji zdravstva, pri centralizaciji storitev vezanih na zagotavljanje informacijske podpore zdravstvenim zavodom, da ne bomo prišli do kakšnega kolapsa, ker tukaj gre za zdravstvo, za vse nas, za zdravje. In tukaj tudi vas, ki boste sprejemali ta zakon. Bodite pozorni ali bodo res te rešitve, ki bodo v zakonu predstavljene ustrezne. No, potem pa političnih strank v bistvu ne bi niti izpostavljala oziroma volitev v Državni zbor pa predsedniške volitve, kar sem že povedala, pa tudi vi sami veste, ker ste pri tem neposredno sodelovali. Potem bi pa povedala samo še, pač socialnega sistema smo pa delali Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tako kot sem že prej povedala in naredili dve reviziji za leto 2021 in 2022 v lanskem letu in smo, mislim res sem ponosna na svoje sodelavke in sodelavci, tako da to še dvakrat povem, tudi ni nič narobe.

Za zaključek bi rada povedala samo še to. Jaz računam, da bomo naše, bom rekla, tvorno sodelovanje, ki smo ga začeli z vsemi poslanskimi skupinami, z vsemi ministrstvi tudi nadaljevali v tem letu. Predvsem si želimo, da če bi prišlo še do kakšnega takega predloga za spremembo zakonodaje, pa ni važno ali je to Računsko sodišče dobi neko novo nalogo ali to dobi nek drug organ, da se tudi vi kot poslanci vprašate ali je ta organ dal soglasje da bo to delal, ali bo ta organ to sploh lahko delal, ali bo ta organ to lahko delal s sredstvi, ki jih ima že danes ali mu bomo še kaj novega dali? Tako da je le neko soglasje, ker na ta način bodo tudi zakoni, ki bodo sprejeti, lahko veliko bolj učinkoviti. Želimo si seveda še marsikaj, ampak tudi želja je nekje meja, tako da zaenkrat je to vse z moje strani.

Hvala lepa za pozornost. Na vprašanja bom pa z veseljem odgovorila.