Hvala lepa, spoštovana predsednica, za besedo.

»Ali prav se piše kaša ali kaša?« - to so zgodbe, ki jih v tej državi poslušamo že dolgo. Govorili smo, da gre za parlamentarni red, za demokratične standarde in še kaj. Največji demokratičen standard na svetu je demokratično odločanje ljudi. Jaz razumem, da nekateri očitno državljankam in državljanom ne zaupajo, da bi se znali odločati o vprašanju, ki zadeva njihovo življenje, ampak ljudje to pravico imajo. Smo globoko v neki kampanji, ki naj jo pa ne zamegljujejo naslednja dejstva. Jasno je, da 20. člen Zakona o referendumu in ljudski iniciativi med drugim določa, da je referendumsko vprašanje možno spremeniti in popraviti. Drugo dejstvo. Zakonodajno-pravna služba je v svojih mnenjih že večkrat poudarila, da je treba ločene vsebine urejati v ločenih vprašanjih, kar smo upoštevali. Tretje dejstvo pa je, da je bila v preteklosti v nekaterih primerih obravnav referendumskih pobud ustvarjena parlamentarna praksa, da se amandmaje lahko vlaga in tudi o njih glasuje. Kljub temu je predsedujoči na Odboru za zdravstvo, Dean Premik, sledil tej najnovejši parlamentarni praksi, ki je bila udejanjena. Kdaj že? V mandatu 2020 posvetovalni Referendum o investicijah v Slovensko vojsko. Skladno s tem je, tako predsedujoči, vložene amandmaje tolmačil kot predlog za spremembe vprašanja. In glej čudo, tisti, ki se danes oglašajo, so takrat bili prisotni in tej parlamentarni praksi niso nasprotovali. Parlamentarna praksa na tem področju torej že obstaja. Pri tem pa velja pomembna razlika, seveda, da takrat tej niste nasprotovali. Strinjamo se z razlago predsednice Državnega zbora korektno. Njene odgovornosti in naloge so jasne za to njeno razlago in opredelitev seveda popolnoma podpiramo. Je pa dejstvo, da v izogib takim zapletom se usedemo, pogovorimo o Poslovniku in te stvari dorečemo, danes se pa lotimo vsebine in ne forme.