Hvala za besedo predsednik.

Lep pozdrav vsem vabljenim in pa prisotnim!

Kot ste že povedali, ta sporazum torej vsebuje različna področja od demokracije, potem pravne države, človekovih pravic, zunanje in varnostne politike. Prav tako je seveda tudi deluje na različnih področjih kot je gospodarstvo, trgovina, kar ste omenili največ, potem pa seveda tudi na vseh ostalih področjih, ki so del torej družbe.

Zdaj, kolikor sem razbrala tukaj iz vašega dokumenta, piše, da ocena učinka tega sporazuma ni bila izvedena, saj se omenjeni sporazum v bistvu posodablja in naj ne bi uvedel bistvenih, bistveno novih področij, ki bi imeli večji učinek na področju sociale, okolja in gospodarstva, razen na področju trgovine. Me je pa potem, sem se pa malo bolj zavzela, ker piše, da bi naj šlo predvsem za politični učinek tega sporazuma, kjer se seveda govori o pravni državi, človekovih pravicah in pa varnosti. Zdaj, glede na to, da najbrž nas je tukaj večina, ki o Kirgiziji ne vemo ravno dosti, jaz pač priznam, da ne vem, sem si ravno v zvezi s tem tudi malo potem neke zadeve pogledala kar pomeni, da je država, ki ima cirka 7 milijonov prebivalcev, sestava BDP je nekako 48 procentov, gre za storitvene dejavnosti, 26 industrija, 14 pa kmetijstvo, gospodarske panoge so bančništvo, finančna dejavnost, živinoreja, pridobivanje rud in tako dalje.

Če pogledamo, da ne bom vsega naštevala, od izvoznih in uvoznih artiklov, blagovna menjava med Slovenijo in Kirgizijo je med letom 2017 in 2021 naraščala. V letu 2021 je izvoz Slovenije v Kirgizijo znašal dobrih 12 milijonov evrov, uvoz iz Kirgizije pa 325 tisoč evrov. Zdaj, to je bilo malo gospodarskega, zdaj bomo pa šli na področje, torej, kar se tiče pravne države človekovih pravic.

Zdaj, Kirgizija je včasih veljala za eno izmed bolj odprtih in svobodnih držav med temi nekdanjimi sovjetskimi državami, sploh teh v Aziji. Tudi ona je doživljala določene revolucije, mislim, da so bile tri, pa vendar, še vedno so potekale regularne volitve, imeli so tudi razvito, relativno, medijsko sceno. V glavnem, šlo je za moderno družbo ali pa državo, ki je vključevala vse, od feminističnih skupin pa vse do organizacij za pravice invalidov. Ampak to se je v zadnjih letih spremenilo.

Kirgizija se spoprijema z vrsto notranjih težav, predvsem ko je govora, kot sem že prej rekla, o demokraciji in pravni državi. Za predsednika Japarova, ki je bil tudi postavljen od enih teh ljudskih vstaj, pa pravijo, da je njegova stranka izredno populistična, da z nekako ruskimi metodami nadzoruje celotno družbo, kar pomeni, da je več neodvisnih medijev prenehalo delovati ali pa so se znašli pod pritiskom in na lestvici medijske svobode, ki jo pripravlja organizacija Novinarji brez meja, pa je Kirgizija samo v letu, v zadnjem letu, mislim, da govorim za leto 2022, zdrsnila za 50 mest, torej z ravni Japonske, na raven Južnega Sudana.

Zdaj politična, to je najbrž razlog tudi, da je politična opozicija slabo organizirana, sodstvo dejansko sploh ni neodvisno. In pa vlada Japarova je sprejela tudi vrsto nekih spornih zakonov, ki jih uporabljajo za zatiranje seveda tudi destentov v Rusiji, zelo podobno.

Zdaj, moje vprašanje oziroma kaj mislite, kakšen bo resnično izplen tega sporazuma? Verjamem, da je to malo tako, nežno, da bi radi pritisnili sicer na Kirgizijo, ampak resnično me zanima, kar se politično gleda, če se bo sploh lahko od tega, kar sem naštela, sploh kaj spremenilo s tem sporazumom?

Hvala lepa.