Pozdravljeni. Hvala za besedo. ZPS je v svojem pisnem mnenju, do katerega se je gospa poslanka že sicer tudi opredelila, pa vendarle bi ga zdajle na kratko tudi povzela, opredelila do predlaganih rešitev, ki sta načeloma dve. V 1. členu je predlagana sprememba ureditve poteka obravnave točke dnevnega reda kadar se ta opravi zaradi tretje obravnave predloga zakona na seji Državnega zbora. ZPS je v zvezi s to spremembo opozorila, da taka ureditev v kateri se opušča možnost dodatne obrazložitve predlagatelja zakona in predstavitev stališč Vlade, kadar ni predlagatelj in poslanskih skupin, da se s tako rešitvijo pomembno odstopa od ureditve 66. člena Poslovnika, kjer je vsebovana temeljna poslovniška ureditev poteka obravnave vsake točke dnevnega reda na seji Državnega zbora. Tukaj je v mnenju ZPS izrazila tudi pomislek o ustreznosti utemeljevanja predlagane rešitve s predpostavko o nepotrebnosti dopolnilnih obrazložitev in stališč, ker jih je bilo mogoče podati že v prejšnjih fazah postopka, pa tudi ne z oceno, da se vsebina predstavljenih stališč praviloma le ponavlja. Pojasnjujemo tudi, da je sicer predstavitev stališč poslanskih skupin predvidena zgolj kot možnost ZPS je v mnenju opozorila, da se tretja obravnava predloga zakona kot samostojna točka na drugi seji lahko opravi le takrat, kadar je v drugi obravnavi na seji DZ besedilo predloga zakona v primerjavi s prvotno vloženim spremenjeno. Te spremembe so lahko tudi bistvene vsebinske, lahko tudi take, da povzročijo, da se predlagatelj z vsebino predloga zakona ne strinja več. Res je sicer, da se je imel možnost do teh rešitev opredeljevati že v prejšnjih fazah postopka, vendar je namen tretje obravnave nek celovit pogled na predlagane rešitve in s tega vidika menimo, da ta predpostavka vendarle terja še nek dodaten pozoren razmislek ali je utemeljena, ZPS dvomi, da je. Čeprav naj bi ta rešitev veljala le v primerih, ko amandmaji ne bi bili vloženi, bi predlagana rešitev delovanje Državnega zbora v zakonodajnem postopku precej zožila in ga omejila možnost dopolnilne obrazložitve, ki jo lahko zahteva, da se od predlagatelja pa tudi povsem izključila. Ker ne bi bilo amandmajev tudi razprava ne bi bila mogoča. Torej bi se ta faza osredotočila izključno le še na glasovanje o zakonu. Pomen tretje obravnave bi bil s tem v okviru zakonodajnega postopka po mnenju ZPS pomembno zmanjšan in spremenjen. Tudi možnost predstavitve razlogov, ki je pravzaprav temelj za vsako odločanje zakonodajalca, bi bilo popolnoma izključeno.

V zvezi s to rešitvijo 1. člena je ZPS posebej opozorila tudi na dve načeli, to sta načelo transparentnosti, ki izhaja iz resolucije o normativni dejavnosti in načelo odprtosti dela Državnega zbora, ki je izrecno poudarjeno tudi v Zakonu o Državnem zboru. Obe se uresničujeta z javnostjo dela, dostopnostjo gradiv, pa tudi z možnostjo javnosti, da podaja pripombe, predloge in svoja mnenja. Na drugi strani to načelo predpostavlja tudi v bistvu obveznost Državnega zbora, da javnosti predstavi razloge za ali proti sprejemu neke svoje odločitve, zato je treba po našem mnenju skrbno pretehtati ali je predlagano rešitev mogoče utemeljevati zgolj s sklicevanjem na načelo racionalnosti in ekonomičnosti postopka, pri čemer pripominjamo, da bi bil časovni prihranek zaradi te rešitve razmeroma neznaten. Na drugi strani pa bi vendarle učinkovala ta rešitev tudi na uresničevanje navedenih za delo DZ ključnih načel. Na koncu je opozorila ZPS tudi na izvedbeni vidik in posledice te rešitve, zlasti v povezavi s časovnim načrtovanim načrtovanjem dela Državnega zbora, vendar ta argument v bistvu ni nosilen ob prej navedenih.

K 2. in 3. členu je ZPS opozorila oziroma ugotovila, da so, da je po namenu zelo primerljiva ta sprememba oziroma ti dve spremembi s spremembami, ki so bile obravnavane v okviru prejšnjih pardon, poslovniških sprememb, so pa na drugi strani tudi po vsebini pomembno spremenjene in dopolnjene z domnevo, da matično delovno telo, ki zadeve ne obravnava, s predlogom soglaša in tudi z obravnavo, ki se mora opraviti na podlagi zahteve tretjine članov MDT ali poslanske skupine. Tako kot v prejšnjem postopku poslovniških sprememb ZPS tudi tokrat opozarja, da ta dopolnitev predstavlja odmik od poslovniške ureditve, ki je bila uveljavljena v letu 2010, in je izrecno poudarila nujnost sodelovanja matičnih delovnih teles pri vsebinski obravnavi zadev EU. S predlagano rešitvijo se dopušča možnost, da matična delovna telesa obravnave ne bodo opravila, težišče odločanja pa se prenaša na pristojno delovno telo. V zvezi z obravnavano spremembo, ki je predlagana v 2. členu pa je ZPS ponovno opozorila tudi na razliko med akti iz teh dveh členov, ki se spreminjata, G in H, mislim, da ja in je priporočila nujnost, priporočila razmislek o tem, ali naj se predlagani način glede na naravo aktov, na katere se nanaša, naj razširi tudi na akte, ki urejajo temelje Evropske unije in delovanja Republike Slovenije v njenih institucijah. To je naše mnenje. Hvala.