Hvala lepa za vabilo in hvala lepa za besedo. Naše mnenje je že bilo obširneje predstavljeno na seji komisije v Državnem svetu, pa kljub temu še nekaj poudarkov.

Resolucija o nacionalnem preprečevanju nasilja zelo dobro zastavlja cilje, pomembnejši pa bodo dejansko izvedeni ukrepi na področju preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Cilj resolucije opredeljuje ustrezno usposobljen kader. Ključna je visoka strokovna usposobljenost vseh, ki delujejo na področju nasilja, se pravi tako policije, sodstva, socialne službe, zdravstvenih in šolskih delavcev. Resolucija predvideva krepitev medinstitucionalnega sodelovanja med različnimi deležniki v sistemu, kar se nam zdi ključno in izredno pomembno v zagotovitvi rednih izobraževanj, usposabljanj, in sicer v medinstitucionalni obliki. Na temo obravnave nasilja in preprečevanja nasilja tako v strokovni, ne smemo pa pozabiti tudi na širšo strokovno javnost.

Na Centrih za socialno delo je potrebno zagotoviti redno in predvsem kontinuirano financiranje izobraževanj strokovnih delavk s strani resornega Ministrstva za delo. Izobraževanja morajo tako, kot sem že poudarila, potekati v obliki vključenosti vseh deležnikov, ki delujemo na področju nasilja, institucij, nevladnih organizacij in ostali sektorji, seveda pa vzporedno je potrebno zagotavljati dovolj kadrov in novih zaposlitev na vseh institucijah. Kot že omenjeno, centrom za socialno delo se dodajajo vedno znova nove naloge s premalo kadrovsko okrepitvijo. Poudarki na ozaveščanju javnosti. Tukaj je predvsem ciljno potrebno usmerjeno izobraževanje otrok že v vrtcih, šolah in tudi seveda izobraževanje staršev, preventivno delovanje in ozaveščanje o pomembnosti prijave nasilja, zaupanje v prijav nasilja oziroma razvijati to zaupanje je potrebno na sistemskem nivoju. Opažamo porast medvrstniškega nasilja. Izobraževanje in ozaveščanje med mladimi o nasilju je slabo. Visoka je tudi toleranca do psihičnega nasilja. Kljub prijavam še vedno ni ustreznega sodnega epiloga. Tukaj je potrebno tudi seveda poenotiti prakso sodišč. Psihično nasilje je dostikrat neprepoznano kot ustrezno prepoznano nasilje in kazensko preganjano.

Kot smo že omenili, v resoluciji je premalo pozornosti namenjeno starejšim ženskam, ki so žrtve nasilja.

V sistemu nimamo urejenih izhodov, ni kriznih namestitev za starejše, skupaj s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije, to opozarjamo že vrsto let. Ni urejenega financiranja kriznih postelj v domovih, zato se tudi starejši ne odločajo za prijavo nasilja, saj ni izhodov. Pomanjkanje je tudi kriznih namestitev za osebe z gibalnimi intelektualnimi oviranostmi. Resolucija resda opredeljuje predvsem ženske, prav tako pa, kot smo že slišali, potrebujemo krizne namestitve tudi za moške, ki so žrtve nasilja. Ob tem naj izpostavim, da tudi krizni centri za otroke in mladostnike, namestitve so postale dolgotrajne, niso več krizne, trajajo po več mesecev. V resoluciji je opredeljena evalvacija delovanja kriznih centrov, kar pozdravljamo in se veselimo, da bo tudi uspešno na tej evalvaciji izdelan ukrep.

Krepitev mreže socialno varstvenih ter drugih programov, izredno pomembno, centri za socialno delo. Nimamo kam napotiti uporabnikov, pokritost po celotni Sloveniji z nevladnimi organizacijami in njihovimi programi ni pokrita. S tem, seveda je potrebno zagotoviti tudi njim kadre in financiranje programov, potrebujemo programe za žrtve nasilja, za povzročitelje nasilja, za razvoj specializiranih programov in seveda krepitev socialno varstvenih storitev na centrih za socialno delo, za pomoč žrtvam nasilja.

Centri pozdravljamo tudi cilj resolucije, da se izdela smernice za izvajanje stikov pod nadzorom. Kot smo že opozarjali so primeri iz prakse, ko centri za socialno delo izvajamo stike pod nadzorom v primerih, ko je povzročitelju nasilja izrečena tudi prepoved približevanja. In v primerih nasilja v družini se ne bi smelo odločati o zaupanju otrok v skupno varstvo in vzgojo obema staršema. S tem se namreč povečuje tveganje za nasilje, ne zasleduje se najboljših koristi otrok. Opažamo iz prakse, ukrep prepovedi približevanja za povzročitelje nasilja ni učinkovit ukrep, ker ga kršijo in varnost žrtve in otrok ni zagotovljena, zato je potrebno izboljšati nadzor nad povzročitelji nasilja ter uvesti dodatne zaščitne ukrepe za varnost žrtve, sistemski nadzor ali druge oblike nadzora in varovanja.

Mogoče za zaključek še predlog, femicid kot huda oblika nasilja, porast v zadnjih v zadnjem obdobju razmisliti o tem, da se femicid obravnava kot posebno kaznivo dejanje in se tudi temu nameni več pozornosti v resoluciji skupaj s prepoznavo psihičnega nasilja. Hvala lepa.