Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci. Spomnili se boste, da smo 16. decembra 2022, tik pred nastopom novega leta, leta 2023, sprejemali Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. S tem zakonom smo uveljavili mehanizem, predviden z začasnim kriznim okvirom Evropske unije za to, da našemu gospodarstvu omilimo visoke cenovne pritiske, ko smo v letu 2022, deloma pa tudi v letu 2023, beležili skokovito rast cen energentov, v veliki meri posledice vojne v Ukrajini in seveda sprejetih sankcij ter odločenosti Evropske unije, da se reši odvisnosti od zemeljskega plina, uvoženega iz Rusije. Veste, da so takrat potekali intenzivni pogovori z gospodarstvom, mi smo zakon takrat pripravili v sodelovanju z vsemi ključnimi gospodarskimi združenji in zbornicami, hkrati pa hitro po nastopu novega leta že pristopili k pripravi nove novele, prve novele zakona s katero smo upoštevali dejstvo, da smo po sprejemu osnovnega zakona dogovorili dodaten ukrep regulacije cen električne energije tudi za mikro, majhna in srednje velika podjetja, ne le za male poslovne odjemalce, kot je bilo predvideno ob sprejemu zakona. Lahko povem, da smo v letu 2023 v skladu z določbami zakona izplačali predvidenih 80 odstotkov ocenjene pomoči gospodarstvu. Kot veste, pa je zakon vseboval dodaten mehanizem, namenjen temu, da vsak upravičenec dobi natanko toliko pomoči, kolikor je je, glede na njegov spremenjen položaj v primerjavi s predhodnimi leti upravičen. Zato je zakon vpeljal tako imenovani korekcijski postopek, zgrajen na predpostavki, da bo javni agenciji SPIRIT mogoče povezati podatke sistemskih operaterjev, ki imajo podatek o količini energije, ki je bila iz dobavljena posameznemu upravičencu, podatki dobaviteljev, ki imajo vedenje o ceni po kateri se izdobavlja ta energija in končno javne agencije SPIRIT, ki ve, koliko pomoči je posamezen upravičenec zaprosil in kakšno izplačilo je v tem pogledu dobil. V letu 2024 je tako predvideno izplačilo dodatnih 20 odstotkov ocenjene pomoči, vendar največ do višine ocenjene pomoči, ki jo je upravičenec izkazal s svojo vlogo na začetku leta 2023 oziroma tudi vračilo neupravičeno preveč izplačane pomoči v kolikor sprememba položaja pri gospodarskem subjektu ni bila takšna kot jo je ocenil v ob oddaji vloge. Zdaj, mi smo imeli kljub dejstvu, da je javna agencija SPIRIT zelo zgodaj, že v prvih mesecih leta 2023 pristopila k pridobivanju podatkov, v ta namen predvidela aplikacijski vmesnik, torej API vmesnik, preko katere bi bilo omogočeno avtomatično komuniciranje med bazami podatkov. Kljub temu so očitno pomanjkljivi podatki, bodisi na strani sistemskih operaterjev, dobaviteljev pokazali na to, da mi do roka, ki je bil z zakonom postavljen, to je 28. februar letos, nismo bili v stanju izpeljati korekcijskega postopka do konca. Naj povem, da je rok, ki ga je zakon vseboval instrukcijski, nanj ni vezana nobena pravna posledica. In zato, da javna Agencija SPIRIT korekcijski postopek izpelje do konca v interesu, da vsak upravičenec prejme točno toliko pomoči do katere je upravičen tako z vidika varovanja javnih sredstev, na drugi strani pa tudi učinkovite pomoči gospodarstvu, da ta rok podaljšamo do 31. avgusta 2024. V zakonu je predvidena dodatna sprememba, ki sledi interesu, da se natančneje določi, določijo sredstva za izvedbo posojilnega sklada preko slovenskega podjetniškega sklada. Ob sprejemanju zakona je bilo namreč predvideno 10 milijonov evrov za leti 2023 in 2024, pri čemer je bil namen v vsakem od teh let zagotavljati 10 milijonov evrov za posojilni sklad. K tem sredstvom Slovenski podjetniški sklad doda tudi svoja sredstva. Zaradi visokega interesa po tovrstnih posojilih želimo odpraviti to nejasnost z jasnim določilom, da se v letih 2023 in v letih 2024 zagotavlja po 10 milijonov evrov, torej, da bo mogoče izvesti tudi vplačilo v posojilni sklad v letu 2024. Glede na opozorila Zakonodajno-pravne službe se s koalicijskimi amandmaji tudi odpravljajo nedoslednosti torej v osnovnem besedilu novele zakona, hkrati pa ste prejeli tudi pojasnila, izčrpna pojasnila Ministrstva za gospodarstvo kot odgovor na pripombe Zakonodajno-pravne službe. Naj pri tem še povem, da je Ministrstvo za gospodarstvo potem ko smo zakon že predlagali Državnemu zboru, ugotovilo, da je izjemen interes tudi za črpanje sredstev drugega posojilnega sklada, ki ga je pripeljal Zakon o pomoči gospodarstvu, in sicer Posojilnega sklada torej ukrep finančnega inženiringa preko Slovenske izvozne in razvojne banke, ki izkazuje visok interes in daleč večje vloge gospodarskih subjektov za najem ugodnih posojil države preko SID banke kot je razpoložljivih sredstev. Za to smo si prizadevali, da bi z dodatnim amandmajem lahko zagotovili dodatnih 12,5 milijona evrov vplačil iz B bilance državnega proračuna, zato da bi SID banka lahko z dodatnimi 37,5 milijoni evrov zagotovila dodatnih 50 milijonov evrov posojil gospodarstvu. Vendar je očitno, da smo bili pri tem prepozni in z dodatnim amandmajem ne bi bilo mogoče širiti vsebine novele, zato ta izziv ostaja odprt. Mi pa v vsakem primeru želimo bodisi z nepovratnimi ukrepi. Naj pri tem povem, da je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport že predstavilo načrt razvojnih spodbud v letu 2024. Ta predvideva plasma sredstev za letošnje leto, ob tem pa seveda najavlja celoten sklop ukrepov, ki jih bomo financirali iz evropske kohezijske politike za to, da zagotovimo vsem gospodarskim subjektom nenazadnje pa tudi lokalnim skupnostim, športnim organizacijam, celovito informiranost o možnostih, ki jih imajo za financiranje s pomočjo evropske kohezijske politike oziroma državnega proračuna, pri čemer je naša ambicija, da s podporo predvsem prebojnih projektov omogočimo resen kakovosten preskok slovenskega gospodarstva.

Prosimo torej, da Odbor za gospodarstvo Državnega zbora podpre predlog novele in v ta namen sprejme tudi s strani koalicije predlagane amandmaje. Hvala lepa.