Hvala lepa.

Torej v Zakonodajno-pravni službi smo predlog zakona pregledali, preučili z vidika naših pristojnosti in izdali pisno mnenje, ki ste ga prejeli 8. aprila. V predlogu zakona je predlagana zgolj sprememba enega člena, in sicer 92. člena Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, in sicer z namenom odprave posebne ureditve odvzema in omejitve lastninske ali druge stvarne pravice, ker naj bi ta ureditev bila prekomerna. V pisnem mnenju je bilo v našem je bilo uvodoma opozorjeno, da, na načelo prilagajanja prava družbenim razmeram, ki je eno izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave. Osnovni zakon je začel veljati 23. decembra 2023 in po približno treh mesecih in pol njegove uporabe zdaj obravnavamo novelo, ki naj bi bistveno spremenila specialno ureditev posega v lastninsko pravico na nekaterih nepremičninah. Tako zgodnje spreminjanje zakonske ureditve po naši oceni zmanjšuje pravno varnost, zaradi česar je toliko bolj nujno, da se pojasni sprememba v okoliščinah, ki jo utemeljujejo, še posebej ob dejstvu, da gre že v osnovi za interventno zakonodajo. Nadomestitev specialne zakonske ureditve s splošno sama po sebi seveda nikoli ni sporna, vendar je po našem mnenju tudi v takem primeru treba upoštevati razloge, ki so utemeljevali sprejem specialne ureditve iz osnovnega zakona, med katerimi so zlasti razlogi poenostavitvene in pospešitvene narave, torej poenostavitev in pospešitev postopkov za pridobitev ustreznih dovoljenj in soglasij, potem specialna ureditev urejanja vodotokov in umeščanja v prostor, pa specialno ureditev čiščenja degradiranih območij, potem poenostavitev javnega naročanja in tudi drugi ukrepi, ki pa so bili spoznani za nujne v okviru namena osnovnega zakona, ki je še vedno - v tem delu se ne spreminja - v zagotavljanju obnove in razvoja na območjih, ki so jih prizadele poplave in zemeljski plazovi 4. avgusta 2023 in zemeljski plazovi, ki so se sprožili kot neposredna posledica vremenskih razmer tistega dne. Predlog zakona torej takih obrazložitev nima ne v uvodnem delu ne v okviru obrazložitve členov, bi jih pa glede na poslovniško ureditev sestavin zakonskega predloga moral imeti. Zato bi ta predlog zakona kazalo v tem delu dodatno pojasniti.

Potem kot problematično smo izpostavili, da v zakonodajnem gradivu ni utemeljitve v bistvu stvarnega razloga za različno urejanje v bistvenem enakih položajev v zvezi z razlastitvami. Predlagane rešitve je po našem mnenju treba primerjati vsaj z ureditvijo iz 21. in 22. člena osnovnega zakona; ta dva urejata javno korist in razlastitveni namen za objekte za odstranitev ter nujni razlastitveni postopek za objekte za odstranitev, kjer naj bi specialna ureditev posega v lastninsko pravico na nepremičninah ostala v veljavi. Prav tako je treba predlagano spremembo primerjati tudi z 98. členom osnovnega zakona pa tudi s 108. členom enega drugega zakona, in sicer Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, kjer so urejeni nujni geotehnični ukrepi oziroma posegi v lastninsko pravico za namene obnove energetske gospodarske javne infrastrukture, kjer prav tako ostaja v veljavi specialna ureditev posega v lastnino, kar kaže na zelo ozko in s tem s pravnosistemskega vidika vprašljivo zakonsko rešitev, ki je predlagana, po kateri bi se torej le za posamezne primere uveljavila splošna razlastitvena zakonodaja, za druge, četudi v bistvenem podobne primere pa ne. S tem, s tem se pravzaprav krši osnovna zahteva zagotavljanja ustavnega načela enakosti pred zakonom.

In še zadnja pomanjkljivost predloga zakona. Kljub temu, da predlog zakona ureja materijo, ki je že pravno urejena in tudi že ustvarja pravne učinke, ne ureja prehodnega režima, ki bi bil potreben za prehod iz veljavne zakonske ureditve v novo pravno stanje. Toliko o našem mnenju. Ugotavljam, da amandmaji niso bili vloženi in naše pripombe še stojijo. Hvala lepa.