Hvala za besedo, predsedujoči.

Da je Predlog zakona o spremembi Zakona o obnovi, razvoj in zagotavljanju finančnih sredstev bom pač malo na kratko podal, čeprav vemo, da imamo gradivo K obširni obrazložitvi. Zdaj, Zakon o obnovi razvoja in zagotavljanju finančnih sredstev, ki velja od 23. 12. 2023, je temeljni zakon za zagotavljanje obnove in razvoja na območjih, ki so jih prizadele poplave in zemeljski plazovi 4. avgusta leta 2023 in zemeljski plazovi, ki so se sprožili kot neposredna posledica vremenskih razmer 4. avgusta. V omenjenem zakonu, v 92. členu se določajo posegi v lastninsko pravico za namen uresničitve sanacije vodne infrastrukture drugih vodnih objektov namenjenih za varstvo pred škodljivim delovanjem voda in vodnih teles. V ta namen se lahko lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah odvzame ali omeji po postopku in na način določen z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice, razen če ta zakon določa drugače. Nepremičnine, za katere je ta namen sanacije nujno potrebna razlastitev ali omejitev lastninske pravice, se določi s sklepom Vlade. Da je v ta namen, se lahko lastninska, kot sem že prej omenil, pravica ali druga stvar na pravica nepremičninskih odvzemov ali omeji po postopku na način določen z zakonom, kot smo že prej dejali, ki je po ZUreP-3 ali pa s sklepom Vlade. Zdaj, omejitev lastninske pravice je bila že pred uvedbo določb urejena v ZUreP-3. V 202. členu ZUreP-3 določa, da se lahko lastninska pravica na nepremičnini odvzame proti odškodnini ali nadomestilu v naravi ali omeji s pravico uporabe za določen čas in tudi obremeni z začasno ali trajno služnostjo. Razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist, če je za dosego javne koristi nujno potrebna in je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Da je izkazana javna korist, se po 204. členu ZUREP-3 šteje, če so te nepremičnine vključene v DPN (državni prostorski ureditve), načrt OPN, OPPN ali prostorski akt iz četrtega odstavka 62. člena ZUREP-3 oziroma, če so ti akti pripravljeni tako natančno oziroma da te nepremičnine mogoče grafično prikazati v katastru nepremičnin ali je bilo na teh nepremičninah izdelano celovito dovoljenje. Podlaga za javno korist v ZUREP-3 so vedno prostorski akti, kot smo prej rekli Lahko pa v novem predlogu zakona oziroma k amandmaju pač, ko ga mi v novem predlogu zakona, ki ga obravnavamo, pa je tu notri opredeljeno, da se ZUREP-3 več ne uveljavlja, ampak da se lahko dejansko razlasti s sklepom Vlade. Zdaj, Zakon o obnovi razvoja finančnih in zagotavljanja finančnih sredstev je z dopolnitvami v veljavi poleg še veljavnih pogodb glede razlastitve v ZUREP-3 še posebne določbe, ki govorijo o hitrih razlastitvah. Pritožba v primeru, da pride do razlastitve, v takih primerih ne zadrži izvršitve odločbe. Določbe 92. člena omenjenega zakona so tako nepotrebne, saj pri ljudeh ustvarjajo še večjo stisko, kot jo že imajo, zaradi posledic poplav in plazov iz avgusta 2023. Na problem opozarja tudi kmete ob nameri obsežnih razlastitev kmetijskih zemljišč za gradnjo suhih zadrževalnikov. V Sloveniji kmetijskih zemljišč ni v izobilju, zato se morajo odločitve sprejemati v pogovoru z lastniki kmetijskih zemljišč in ne brez njih. Po možnosti za prehransko samooskrbo se Slovenija uvršča na rep evropskih držav. Poleg vsega pa je več kot tisoč 500 hektarjev degradiranih. Površin, ki jih je mogoče izkoristiti za razvoj. Predlagatelji ne nasprotujemo protipoplavnim ukrepom, a menimo, da bi se jih dalo izvesti drugače in ceneje, tako, da ne bi po nepotrebnem izgubljali dragocenih in visoko kakovostnih kmetijskih zemljišč. Da gre za prekomeren poseg smo opozarjali že ob sprejemanju Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev v tem številka vendar je bil naš predlog zavrnjen zato tokrat v zakonodajni postopek vlagamo predlog spremembe v tem delu zakona. Ampak kot sem že prej omenil, v 202. členu ZUREP je točno, 204. členu ZUREP pa je točno določeno kdaj se lahko nepremičnina oziroma razlasti. V tem zakonu, ki je zdaj v veljavi in pa 92. členu, pa se ne upošteva ali je bilo to izdano celovito dovoljenje in se lahko tako za določene projekte, za katere ni bilo izdano celovito dovoljenje in ki imajo težave s pridobitvijo zemljišč, sedaj ta problem oziroma se pač nas, bi rekel, s tem sklepom Vlade, ta člen ZUREP-3, v 204. členu omenja, da je potrebno imeti za te nepremičnine celovito gradbeno dovoljenje. Se pravi, se lahko to, da nekdo, ki ima težave s pridobitvijo celovitega dovoljenja s tem sklepom Vlade po 92. členu te opombe izogne. In to bom kar konkretno rekel, na ta način se lahko tudi na Kanalu C0, kjer imajo težave s pridobitvijo dovoljenj glede zemljišč, se lahko s sklepom Vlade ta zadeva zapelje drugače in se lahko ta, bi rekel, prej omenjeni problem Kanala C0 enostavno zapelje, brez da bi bilo karkoli urejeno, kot bi moral biti. Hvala.