Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica.

Dobro jutro! Lepo pozdravljeni, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Ja, na mizi imamo Predlog resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje od leta 2024, torej od letos, do leta 2028. Gre se za permanentni dokument, ki ga seveda dopolnjujemo in seveda v letu 2023 se je končalo izvajanje resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019-2023, zato smo pripravili nov predlog resolucije o nacionalnem programu za naslednje obdobje, obdobje, kjer se soočamo s kompleksnimi varnostnimi izzivi, ki presegajo klasične oblike kriminalitete. Zato smo resolucijo kot razvojno usmerjevalni dokument na področju nacionalne varnosti pripravili na novo in jo seveda danes tukaj pred odborom tudi predstavljamo. Z mano je generalni direktor oziroma vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, doktor Darijo Levačić, ki je tudi vodil celoten dokument oziroma pripravo dokumenta. Z mano je direktor Uprave kriminalistične policije magister Damjan Petrič in pa seveda sekretar v Sektorju za nadzor in usmerjanje policije v Direktoratu za policijo in druge varnostne naloge, gospod Simon Sihur, ki je operativno vodil skupino, ki je pripravljala dokument.

Preprečevanje in zatiranje kriminalitete je področje, pred katerim se pojavljajo vedno novi in novi izzivi. Zaradi vse večje povezanosti družb v globalnem svetu je seveda nujno usklajeno delovanje tako držav kot resorjev in pa seveda policij, ne samo v sosedstvu, v regiji, ampak tudi globalno. Temeljni cilj resolucije je učinkovito oblikovanje in izvajanje politike preprečevanja in zatiranja kriminalitete oziroma zagotavljanje takšnega družbenega okolja, da bo dolgoročno vplivalo na zmanjševanje kriminalitete, zagotavljalo varnost, bivanje in delo v varnem okolju. Slovenija je varna država in to želimo, da ostane še naprej ter seveda na podlagi predlaganih ukrepov doseči tako družbeno stanje, da bi se ljudje še naprej počutili v Sloveniji varne.

Sam proces priprave resolucije je bil kar dolgotrajen proces. Jaz sem lani v februarju prišel na Ministrstvo za notranje zadeve in seveda smo takoj tudi formirali delovno skupino za pripravo nove resolucije, ki jo je vodil Direktorat za policijo in druge varnostne naloge. Pripravljal se je dokument tudi medresorsko, se je medresorsko tudi usklajevalo in v zaključni fazi nastajanja dokumenta smo pravzaprav povabili tudi strokovnjake z Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete v Ljubljani, Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost, Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, Urad za preprečevanje pranja denarja, Vrhovno državno tožilstvo in Vrhovno sodišče. Sodelovali so pa tudi eminentni strokovnjaki s fakultet, in sicer docent doktor Gorazd Meško s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, doktor Bečir Kečanov z Inštituta za razvoj vključujoče družbe, doktor Uroš Svete, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost in tudi varnostni strokovnjak in seveda docent doktor Miroslav Žaberl, sodni izvedenec za uporabo pooblastil prisilnih sredstev policije in drugih represivnih organov. Mi smo resolucijo kar dvakrat dali v medresorsko strokovno usklajevanje in tudi upoštevali večino vseh pripomb. In seveda danes je tukaj dokument pred vami resolucija. Moram tudi povedati, da resolucija vseeno se naveže vsebinsko na 42 različnih področij, s področja zatiranja kriminalitete, strategije, ki smo jih seveda navedli v samem dokumentu.

Izredno pomembna je varnost v lokalni skupnosti kot osnova varnostnega delovanja tako slovenske policije, kot vseh varnostnih deležnikov. Naslavljamo nasilje tako s strategijo kot programi na različnih nivojih, tako v vrtcih, osnovnih šolah kot seveda tudi naprej za kulturo nenasilja. Dotaknili smo se celo duševnega zdravja in samo dobrobit, tako da smo naslavljali različne vsebine po posameznih področjih. Dotaknili smo se tudi javnega spodbujanja sovražnosti in nestrpnosti, tako imenovanega sovražnega govora in tudi tukaj smo navedli strategijo in program znotraj samega dokumenta. Dotaknili smo se gospodarske kriminalitete, korupcije in varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in Evropske unije v povezavi z evropskimi sredstvi. Nenazadnje prvi dan, ko sem prišel na Ministrstvo za notranje zadeve sem preko Direktorata za policijo in druge varnostne naloge podal obvezno usmeritev policiji za preprečevanje in zatiranje korupcijskih kaznivih dejanj in to prioritetno. Tako da to poglavje je še posebej pomembno, kajti tudi slovenska policija ga izvaja in verjamem, da bo o tem lahko spregovoril tudi direktor Uprave kriminalistične policije, gospod Petrič, ki dnevno bdi nad delom kriminalistične policije in pa seveda, ki naslavlja kriminaliteto v zadnjem času tudi - lahko mu čestitam - uspešno.

Kar se tiče ogrožanja javnega zdravja, tudi tukaj smo se dotaknili preprečevanja ponarejanja medicinskih izdelkov in podobnih izdelkov, ki ogrožajo javno zdravje. To so varnostni izzivi, s katerimi se tudi soočamo, in seveda preprečevanje trgovine s človeškimi organi, tkivi in krvjo. Tudi ta nizkotna dejanja so in seveda jih v sami strategiji naslavljamo kot nekaj, kar jih kot strategijo in program v tej resoluciji tega nacionalnega programa tudi naslavljamo in seveda imamo na njih odgovore.

Informacijska varnost je izredno pomembno poglavje tega dokumenta, kajti tudi v zadnjem času vidimo varnostne izzive povezane z informacijsko varnostjo, ki se nam praktično dnevno dogajajo. Tudi na Ministrstvu za notranje zadeve smo pristopili k informacijski varnosti izredno temeljito in tukaj se v tem strategiji in programu nastavim, vzpostavitev nacionalnega sistema informacijske varnosti, varnost državljanov v kibernetskem prostoru, vidimo kako smo včasih državljani zares ranljivi v kibernetskem prostoru, še posebej otroci. Izboljšanje ravni kibernetske informacijske varnosti v samem gospodarstvu. Kar nekaj je bilo napadov tudi na kritično infrastrukturo slovenskih gospodarskih družb, ki se ukvarjajo s strateškimi distribucijami, tako HSE, kot tudi ostale nekatere družbe. Želimo razvijati digitalno forenziko na področju zatiranja kibernetske kriminalitete. To se nam zdi še posebej pomembno, tudi v tem včerajšnjem, predvčerajšnjem primeru, ko je bila grožnja naslovljena na enega od spletnih portalov, je seveda še kako pomembno, da policija zna seveda raziskati po usmeritvah državnega tožilstva in seveda, da lahko dokaze pobira tam, kot jih seveda lahko pobira in v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili.

Preprečevanje, odkrivanja in preiskovanja kibernetske kriminalitete je pravzaprav stalnica že nekaj let slovenske policije, pa vseeno, tukaj smo nekoliko ambicioznejše pristopili tudi k temu delu. Vemo, da ima policija izredno kvaliteten Urad za informatiko in informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Tukaj je res delo slovenske policije na vrhunskem nivoju, pa vendar je delo policije vedno, vemo, da so kriminal in kriminalci v prednosti, in tudi zaradi tega želimo ta del naslavljati še toliko bolj ambiciozno in seveda smo ga tudi zapisali znotraj samega cilja.

Ogroženost v Republiki Sloveniji zaradi legalizacije ekstremnega nasilja in terorizma. Tudi na tem naslovu smo v strategiji in programu opredelili sistemski pristop, omejevanje groženj terorizma in pa seveda okrepitev delovanja nacionalne platforme za preprečevanje radikalizacije. To so vse programi, ki naslavljajo ta del radikalizacije ekstremnega nasilja in terorizma vemo, da smo lani v oktobru dvignili stopnjo terorizma v Sloveniji, kajti teroristična dejanja tako v Franciji kot v Belgiji so pravzaprav narekovala na tem področju izrazito previdnost in kot država smo seveda ravnali previdno in tudi dvignili samo stopnjo višje. Nenazadnje tudi iz tega naslova smo vzpostavili notranjo kontrolo na mejah z Republiko Hrvaško in Madžarsko in to je izredno pomemben cilj, ki ga zasledujemo znotraj te resolucije. Policija tudi temeljito je v sodelovanju z ostalimi policijami tako v regiji kot seveda tudi znotraj celotne Evropske unije in to je izredno pomemben cilj, kjer je prenos informacij in pa seveda zgodnje odkrivanje in pa seveda spremljanje tako radikalnih posameznikov kot tudi skupin v globalnih tokovih in pa seveda izmenjava informacij izredno pomembna. In verjamem, da tudi tukaj bo lahko zelo konkretne stvari, seveda tiste, ki so javno dostopne in tako kot, bom rekel, policija počne, lahko direktor Uprave kriminalistične policije vam seveda pojasnil, v kolikor bodo vprašanja na to temo ogroženost Republike Slovenije zaradi hudih in organiziranih oblik kriminalitete. Tudi ta cilj naslavljamo s samo strategijo, pa seveda programi in izvajanje prednostnih nalog skupaj z Evropsko unijo v boju proti hudim kaznivim dejanjem in organizirani kriminaliteti pomeni tudi sodelovanje z različnimi mednarodnimi policijskimi inštitucijami, torej Europolom in Interpolom. In tudi tukaj smo v zadnjem času izredno, izredno ambiciozni. Tudi bistveno bolj smo povečali sodelovanje. Vesel sem, da konec maja v Slovenijo prihaja direktorica Evropskega policijskega urada Europol, tako da bomo lahko še toliko bolj konkretno se pogovorili o vseh teh temah. Ampak huda in organizirana oblika kriminalitete je prisotna tudi v slovenskem prostoru in tukaj smo tudi videli uspehe slovenske policije v zadnjem času, kjer je bilo preprečeno, zaseženo večje število, večje količine mamil, ki so distribuirane preko ozemlja Republike Slovenije. Razbita je bila tudi pomembna kriminalna združba na Štajerskem, na področju Policijske uprave Maribor pred časom in seveda tudi tukaj je slovenska policija učinkovita. Je pa seveda to izrazito dolgotrajno delo, skupaj s tožilstvom skupaj s slovenskimi sodniki, da pravzaprav ta del, ki je včasih izredno zahteven, težko pridobijo dokaze. Nenazadnje platforme kriminalcev delujejo na kriptiranih komunikacijskih kanalih in slovenska policija, vseeno opozarjam, nima pooblastil za tovrstno preiskovanje kriminalitete. Da je slovenska policija, so pooblastila slovenske policije nekoliko omejena, pa še vedno dosega rezultate na tem področju.

Jaz sem tukaj navedel samo del teh vsebinskih zadev, ki jih pravzaprav imamo v sami resoluciji. Seveda sem pripravljen na vaša vprašanja, na vašo razpravo, moram pa povedati, da nam je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora v določenem delu resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024-2028 nekoliko dala svoje mnenje, zato smo tudi zadevo popravili v skladu z njihovimi zahtevami. Se popolnoma strinjam, da je treba navajati vse te vire in pa seveda numerotehnične zadeve, ki jih tak dokument, kot je resolucija, ki je vseeno dokument, strateški dokument na področju notranjih zadev, na področju slovenske policije, in seveda bom rekel, ki ga potrjujete vi, spoštovane gospe poslanke in poslanci, potrebno narediti tako, kot je treba. In tudi zaradi tega smo sledili tem predlogom in jih tudi vnesli v samo resolucijo. Tako da jaz na koncu sem vesel, da smo prišli do dokumenta, ki pravzaprav nadgrajuje in pa seveda tudi pelje naprej pot slovenske policije in pa seveda vseh deležnikov, ki so vključeni v ta del, ne samo notranje zadeve in pa slovenska policija, ampak so tukaj tudi ostali državni organi, ki so zavezani k varnosti in preprečevanju same kriminalitete. Da gre za to platformo, resolucijo, kjer pravzaprav tudi v lokalni skupnosti naslavljamo preko sosvetov, preko občinskih redarstev, nenazadnje, preko organov občin, da smo temeljiti pri varovanju tako Slovenije kot seveda prebivalstva na področju Slovenije. Skupaj smo pravzaprav pripravili to resolucijo in jaz verjamem, da gre za dokument, ki daje policiji tako usmeritev kot seveda tudi na nek način naloge, pristojnosti. In verjamem, da bomo v skladu s to resolucijo potem lahko tudi, ko bo seveda potrebno spremeniti Zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki seveda policiji dajejo orodja za preiskovanje kaznivih dejanj tudi podlago, da iz te resolucije izhajajoč lahko potem spreminjamo zakonodajo in tudi v razumevanju te materije, ki je izredno zahtevna in seveda strateška, da pravzaprav pristopimo k spreminjanju področne zakonodaje. Moram povedati, da na nek način se varnostni izzivi izredno spreminjajo, da smo pravzaprav v tem trenutku v nekem drugačnem varnostnem okolju, kot smo bili mogoče še pred leti. In pa seveda, da varnostni izzivi, s katerimi se dnevno sooča tako Slovenska policija kot seveda notranje ministrstvo, pa tudi sama država, so zelo hitri, bom rekel, zahtevajo hiter odziv in pa usklajeno delovanje vseh služb. In tudi to ta resolucija pravzaprav naslavlja. In tukaj sem še posebej vesel, da so pri tej resoluciji sodelovali eminentni varnostni strokovnjaki z različnih področij, tako poznavanja policije kot seveda tudi prava policijskega in pa seveda kaznovalne politike, da smo sestavili dokument. In nenazadnje to se mi zdi še posebej pomembno, da na koncu smo prišli tudi v dilemah, ki smo jih v sami razpravi pri pripravi dokumenta imeli, do rešitev, ki so vključene v to resolucijo in z veseljem smo jo danes tudi tukaj in vam jo bomo tudi tukaj predstavili.

Hvala lepa.