Hvala lepa. Najprej lep pozdrav vsem.

Mogoče uvodno pojasnilo. Zakon o maturi ureja področje obeh matur, tako splošno kot poklicno maturo. Ker se pa oba zaključka srednješolskih izobraževalnih programov sta drugače urejena, sta potem posebej urejena še z ločenimi pravilniki, torej s pravilnikom, ki ureja splošno maturo in potem posebej imamo še pravilnik, ki ureja poklicno maturo. Osnovna razlika med tema dvema oblikama zaključka srednješolskega izobraževanja je ta, da je splošna matura popolnoma eksterna in predstavlja zaključek gimnazijskih programov, medtem ko je poklicna matura zaključek srednješolskih strokovnih programov in le deloma poteka eksterno, praviloma se pa izvaja na šolah, torej gre za interno ocenjevanje, zato tudi ureditev ni popolnoma identična.

Glavni razlog predloga spremembe zakona je, da se je v času zaprtja šol zaradi epidemije covida-19 že uveljavila možnost elektronskega vpogleda v rezultate mature in pa tudi elektronske podaje ugovora na oceno. Podlaga za to je bila v protikoronski zakonodaji, ki pa seveda ne velja več. Obenem je pa že pred leti pač postala običajno elektronsko ocenjevanje izpitnega gradiva in zaradi tega se tudi izpitne pole razrešijo, skenirajo. Torej, v bistvu ovir za neko elektronsko tudi potem posredovanje kandidatom, ki želijo vpogled in podajo elektronskega ugovora praktično ni. Torej na ta način so se postopki poenostavili tako za Državni izpitni center, predvsem pa za kandidate, ker v bistvu nimajo ne stroškov, niti ne v bistvu velike časovne obremenitve, ki jih je prej zahteval klasičen papirnati vpogled, ki pa še vedno obstaja kot možnost. Zdaj, ta možnost je seveda samo pri splošni maturi, ki je ocenjena eksterno, torej Državni izpitni center vodi celoten postopek, medtem ko pri poklicni maturi, ki poteka pa na šolah in se ta material ne skenira, ampak se še vedno operira s fizičnim materialom, pač ta možnost ni aktualna oziroma je praktično ne moremo omogočiti.

Zdaj, morda zakaj še zakon v proceduro vložen po skrajšanem postopku? Namreč, priprave so se seveda začele že v letu 2022 za spremembe tega zakona in ker smo se zavedali seveda, da protikoronska zakonodaja ne more zagotavljati ustrezne trajne ureditve, vendar pa je bilo kar veliko dilem v bistvu s strani informacijske pooblaščenke, s katero so pa zadeve zdaj tudi usklajene, tako da v bistvu ta usklajevanja so se vlekla skorajda leto dni. Zato v bistvu pa zdaj nekako smo predlagali skrajšani postopek, ker če zadeva ne bo sprejeta po skrajšanem postopku, se zna zgoditi, da elektronsko ugovor oziroma vpogled v gradivo ne bo mogoč, kar predstavlja predvsem za državni izpitni center veliko težavo, ker se je pač ves material razrezan, skeniran in tako naprej, veliko težavo pa seveda predstavlja in dodatne stroške tudi za kandidate. Zdaj pa seveda glavna dilema, ki je tukaj nastajala zato je tudi informacijski pooblaščenec je pač imel tukaj težavo je, da dosedanja zakonodaja ni predvidevala zbiranja podatkov o elektronskem naslovu kandidatov. Danes sicer vsi operiramo z elektronsko pošto, niso pa vsi elektronski naslovi varni. In tukaj je bil pač zadržek informacijske pooblaščenke, kako zagotoviti dijakom varne elektronske naslove. No, jaz moram reči, da na področju šolstva imajo vsi kandidati možnost pridobiti naslov preko Arnesa, ki zagotavlja varne elektronske naslove, zdaj, če ga pa uporabijo, pa seveda je stvar kandidata. V glavnem, novela predlaga, mislim postavlja podlago za to, da mi sploh imamo pravico pridobivati podatke o elektronskem naslovu.

Druga zadeva je pa potem pa seveda, da se dopolnijo v zakonu tudi evidence, in sicer tako, da se te evidence predvidevajo tudi pač evidentiranje oziroma hranjenje podatka o zaključku, torej o samih rezultatih mature. Namreč, zadeva je zdaj potekala tako, da ker se matura opravlja kot, čeprav je to zaključek srednješolskega izobraževanja, ampak nekako je, ima svoj zakon, poteka ločeno. V bistvu šole niso prejeli oziroma mi nimamo teh podatkov, ker v bistvu s podatkom so bili seznanjeni kandidati o podelitvi listin oziroma seznanitvi z oceno in pa seveda šole so bile tiste, ki bi morale v svoje evidence, ker tam pa je podlaga, vnašati podatek o zaključku izobraževanja, seveda ker nekateri zaključijo izobraževanje šele po nekaj letih. Se nam dogaja, da šole vseh podatkov ne vnesejo, ker je ta dijak že zapustil šolo oziroma ni več njihov dijak, in so pač podatki o zaključku izobraževanja velikokrat nepopolni. Tako, da v bistvu zakon zdaj ureja tudi to področje oziroma ustvarja podlago, da se bodo evidentirali ustrezno tudi zaključek izobraževanja oziroma matura. Obenem, seveda, ker smo rekli že, če odpiramo zakon, smo se pa lotili še enega področja na katerem je pa zaradi določenih nejasnosti oziroma možnih različnih interpretacij prihajalo do mogoče napačnega razumevanja oziroma pričakovanj kandidatov, da bo odločeno drugače, kot se je potem dejansko v praksi dogajalo, v bistvu pa v ničemer ureditve ne spreminjamo, gre samo za jasnejše določanje, in sicer gre za primere, ko ima dijak oziroma kandidat, ki opravlja maturo, pravico opravljati maturo v dveh delih in seveda v tem primeru, da ima kandidat to pravico, je lahko v nekaterih primerih tudi upravičen, da se mu rezultat, ne glede na to, da se del mature opravlja v drugem roku, upošteva, ja, torej v septembrskem roku, ne seveda še vedno v istem letu pod isto maturo, da se mu upošteva, kot da bi ga opravil v spomladanskem roku, kar je zelo pomembno za vpis na fakultete. Zdaj, v tem času, pač od zadnje spremembe zakona o maturi je bil sprejet tudi spremembe zakona o športu in Zakon o športu je potem tudi določil nekatera merila za ugotavljanje utemeljenosti, posebej za športnike. Seveda Zakon o športu ni ustrezna pravna podlaga za urejanje mature, zato smo te zadeve upoštevali v bistvu zdaj tudi v Zakonu o maturi, tako da smo posebej tudi za športnike to uredili.

In potem še zadnja zadeva, ki pa tudi predstavlja nekakšno legalizacijo prakse. Namreč, to je sestava Državne komisije za splošno maturo. V tej sestavi so bili vedno predvideni učitelji, ampak vedno v preteklosti niso bili člani učitelji, temveč ravnatelji. Ravnatelji pa zato, ker ravnatelj je tudi predsednik šolske maturitetne komisije in je edini seznanjen dejansko z organizacijo, z zapleti, z načinom ukrepanja, ko pride do težav in tako naprej. Vedno se je to določbo razlagalo po taki analogiji, da je ravnatelj prej bil učitelj. Vendar kljub vsemu po zakonu sta to dve različni delovni mesti, enkrat imamo strokovnega delavca, enkrat vodstvenega delavca, tako da včasih se lahko tudi zaplete s tem, kar je ravnatelj lahko tudi bivši svetovalni delavec in ne učitelj. Torej, se nam je zdelo korektno, da potem pravilno tudi zapišemo sestavo komisije. Toliko na kratko.