Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Po osmih letih je v obravnavi v Državnem zboru spet novela zakona o prekrških, kar je od reforme prekrškovnega prava v letu 2003 najdaljše obdobje, ko zakon ni bil noveliran. V tem času je v Zakon o prekrških poseglo le Ustavno sodišče Republike Slovenije, posledica teh posegov pa je danes tu pred nami novela Zakona o prekrških, ki predvsem uresničuje tri odločbe Ustavnega sodišča. Odločili smo se, da se zakon najprej uskladi z odločbami Ustavnega sodišča, nato pa pristopimo k pripravi večje novele Zakona o prekrških, v sklopu katere bodo naslovljeni vsi predlogi za spremembe in dopolnitve, ki smo jih na Ministrstvu za pravosodje prejeli od leta 2016 dalje. Kot že rečeno, predlog zakona, ki ga danes obravnavate, uresničuje tri odločbe Ustavnega sodišča, pri čemer je pomembno to, da rešitve v predlogu zakona ne odstopajo od rešitev, ki jih je za prehodno obdobje določilo že Ustavno sodišče samo. Naveden je tudi razlog, zakaj je Vlada predlagala sprejem zakona po skrajšanem zakonodajnem postopku. V predlogu zakona so predlagane naslednje vsebinske rešitve. Prvič, določa se rok za novo odločitev, če je bila prekrškovna odločba razveljavljena v postopku z izrednim pravnim sredstvom ali ustavno pritožbo. Predlagani rok za novo odločanje je dve leti. Ureja se pravica do pritožbe zoper sodbo v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo. Prav tako se določa dodatni rok za pritožbo zoper sklep o pridržanju na način, da bo pritožbo zoper sklep o pridržanju po predlogu zakona mogoče vložiti še dva dni po prenehanju pridržanja, poleg navedenega pa predlog zakona z vidika izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice ureja tudi institut zahteve za varstvo zakonitosti. Po predlogu zakona bo v zamejenem obsegu omogočeno, da zahtevo za varstvo zakonitosti poleg vrhovnega državnega tožilca v treh mesecih od dokončnosti odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice vloži tudi storilec prekrška ali njegov zagovornik. Veseli nas, da je v zvezi s predlogom zakona zakonodajnopravna služba Državnega zbora podala mnenje brez pripomb. Predlagatelj na tem mestu podaja soglasje za odpravo nomotehničnega posega v besedilo predloga zakona pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, s katerim bo odpravljena manjša slovnična nedoslednost. Prav tako Državni svet Republike Slovenije je predlog zakona podprl soglasno, odzvala pa sta se tudi Sodni svet in Skupnost občin Slovenije. Sodni svet meni, da deloma odpravljena zamejenost zahteve za varstvo zakonitosti lahko vodi v preobremenitev Vrhovnega sodišča in predlaga drugačno vrsto zamejenosti navedenega izrednega pravnega sredstva. V zvezi s tem pojasnjujemo, da predlagana rešitev po našem mnenju ne bo imela posebnega učinka na pripad Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč od osamosvojitve Republike Slovenije do danes obravnavalo le devet prekrškovnih zadev. Zato menimo, da je bojazen Sodnega sveta odveč. Skupnost občin Slovenije pa je podala predlog za spremembo devetega odstavka 17. člena Zakona o prekrških, ki pa sicer ni predmet urejanja. V tej noveli zakona predlagajo, da bi globa za prekršek pripadla samoupravni lokalni skupnosti tudi v primeru, če samoupravnalna skupnost na pristojno sodišče vloži obdolžilni predlog, o izvršitvi prekrška pa v sodnem postopku odloči sodišče. Kot že rečeno, predlog Skupnosti občin Slovenije bo proučen v sklopu priprave prej omenjene večje novele Zakona o prekrških.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! S predlogom zakona se širijo pravice fizičnih in pravnih oseb na področju prekrškovnega prava, vendar brez finančnih posledic za proračun Republike Slovenije. Predlog zakona na področju prekrškovnega prava praktično ne prinaša novosti, ki bi spremenile dosedanje poslovanje prekrškovnih organov oziroma sodišč, zato predlagam, da odbor sprejme besedilo predloga zakona.

Hvala lepa.