Hvala za besedo, predsedujoča. Zdaj, če se osredotočim na srž tega zakona EZ-2, namreč vemo, da največ razburjenja je bilo zaradi, bi rekel, prepovedi uporabe biomase. Ampak, ob vseh teh debatah pa razpravah, ne vem, jaz še nisem zasledil do danes kaj je vodilo Vlado oziroma ministrstvo, da je v osnutek zakona tako striktno napisalo prepoved biomase, uporabe biomase. Zdaj je pa s svojim amandmajem koalicije to biomaso pač prepoznala kot nek dodaten vir zelenega prehoda. Namreč, nisem dobil odgovora, nisem niti zasledil nikjer niti od predsednika Vlade niti od ministra niti od gospe sekretarke kaj je bilo tisto prvo vodilo, ki jih je vodila so tako izključno omejili v mislim uporabo biomase v namene, kot je bila pač prepopovedana, in kaj jih je pa zdaj kar naenkrat v te, bi rekel te strogosti povrnila, pa ta pritisk, bi rekel javnosti, zahteva ljudi, da se pač ta biomasa, bi rekel prepozna kot nek vir prihodnosti zelenega prehoda oziroma tega odgovora še dandanes nismo dobili. Ali je bilo to samo tudi zaradi pritiska javnosti? Ali zakaj je bil prvotno takšna stroga restriktiva na biomaso. Tega odgovora danes nismo dobili in ga tudi mislim, da ga ne bomo dobili. Tudi javna razprava s pobudniki in deležniki, ki je sicer na tem odboru bila prejšnjič pač izglasovana, da je ne bo, mislim da bi tudi ta razprava javna samo dodatno še koristila temu zakonu. Mogoče bi bil pa še lahko boljši. Namreč, slišali smo danes od predstavnikov neke pomisleke, odgovore zdaj ne vem ali bomo danes to dobili ali bo to, te pomisleke Vlada upoštevala pri nadaljnjem poteku, pač prevajanju zakona v proceduri oziroma teh odgovorov najbrž danes ne bomo dobili, pa tudi dvomim, da bomo dobili kdajkoli v prihodnosti.

Zdaj, če se dotaknemo samo zelenega prehoda. V zelenem prehodu vseskozi govorimo kot prehod, ampak mi včasih drvimo v zeleni prelom. Namreč, prelom pa nikoli ni dobrodošel. Vemo, da lahko pomeni to, bi rekel, velike posledice in za gospodarstvo in tako tudi za prebivalce. Sam zeleni prehod se lahko dejansko uravnava, hitrost glede na stanje gospodarstva in prebivalstva. Po mojem mnenju je pač nekje nesmiselno ne hiteti v neke zadeve, na katere imamo še nekje od zadaj neka vprašanja, ki porajajo določena tveganja in dvome, da hitimo na eni strani za neko agendo proti zidu, brez da bi imeli odgovor na ta vprašanja oziroma pomisleke, kako se tega zidu izogniti. Vemo, če smo gledali te, bi rekel, izračune omrežnin pa teh časovnih blokov, da bo problem v prihodnosti zimsko obdobje. Vemo da bo tudi, da bo enkrat zmanjkalo premoga v Šaleški dolini in da bo potrebno to energijo nekje proizvesti, ali bo to obnovljiv vir, nizkoogljični vir, ali bo to uvoz. Vemo, če bomo od uvoza odvisni, da potem cena električne energije ne bo nizka, vemo pa že tako ali tako vemo, da cena električne energije v prihodnosti ne bo nikakor nizka več, zato ker pač ta zeleni prehod potrebno nekje financirati hočemo ali pa ne, to bo se poznalo v žepih tako prebivalcev kot gospodarstva pa potrebno, če bo kakšne zadolžitve, pa mogoče bomo še morali kakšno podjetje prodati, da bomo lahko to zeleno norijo financirali, ker pač hitimo nekje z, bi rekel, mogoče nerealno hitrostjo. Lahko imamo enakomerno gibanje, lahko imamo enakomerno pospešeno gibanje, lahko pa pač se pač prilagajamo trenutni situaciji na trgu in če gre neko gospodarstvo Nemčija v neko tehnično recesijo, bomo mi tudi kmalu v neki recesiji nekje bo to bo to šest mesecev, ali pa mogoče še prej. In zdaj neke zadeve, nekaj posiljevati, je to nesmiselno, je treba te dejavnike opozoriti. In če se dotaknemo, kot sem že prej omenil, kje bomo nadomestili energijo, ko se bo TEŠ zaprl? Jaz sem v preteklosti večkrat naslovil vprašanje na ministra za finance pod katerega okrilje sodi SDH, kaj nameravajo s Šaleško dolino. Prevaljuje to breme odgovora na ministra za okolje, podjemno energijo in za naravne vire, ampak v časopisih zadnje čase zasledimo takšne in drugačne novice. Te novice niso dobre ne za gospodarstvo, ne za prebivalstvo. In če se vprašamo, od kod bomo dobili to energijo? Ja, po mojem se nekje največ računa, da bo ta energija iz uvoza. Lahko smo v preteklosti tudi zasledili kakšne članke določenih, bi rekel od ministra do strokovnjakov, pa ki pač trdijo to oziroma potrjuje tej moji domnevi, da se računa pretežni del novosti manjkajoče energije. Vemo pa, da ko nekje pride, ali to pride mraz ali so kakšni drugi dejavniki, se dejansko lahko tudi malo meje zapre oziroma vsak proizvajalec električne energije bo najprej poskrbel za svojo, kot rečemo ponavadi rit, potem bo reševal druge riti in mi smo lahko v tem trenutku potem lahko zelo, zelo odvisno oziroma smo prepuščeni bi rekel samo še ne vem komu.

In ko se dotaknemo te problematike, potem tudi vidimo pač, če malo pogledaš malo naprej, zakaj se tudi omejuje plin v gospodinjstvih, namreč je najlažje vzeti plin gospodinjstvom, namreč gospodarstvo se za tisto, kar pač uporablja, svoj plin kot del svojega proizvodnega procesa, težko pride na neki drugi vir. Potem je pa drugi del, ki je pa bolj zanimiv, se pravi, mi moramo tudi nekje, bi rekel konice oziroma špice pokrivati z nekimi elektrarnami, to so pač po navadi plinske elektrarne oziroma lahko imamo tudi kakšne črpalne elektrarne, ampak teh imamo v Sloveniji žal samo eno, pa mislim, da bo to še kar dolgo časa, in pa ne glede na to, moramo tudi reševati to, bi rekel, ali je to nasedla investicija, ni nasedla investicija oziroma ta investicija plinsko parne enote v Mestni občini Ljubljana. Tudi tam bodo velik porabnik plina, kjer bo to, šli počasi na opuščanje premoga in to je zdaj tisto za kar sedaj gospodinjstvom, bo pač dejansko omejevalo uporabo plina in pa tudi tiste koncesijske pogodbe, ki bodo potekle v prihodnosti. Za obnovitev pač deležne posebnega procesa, se pravi, dolgotrajnih analiz, pa to, da se pač to malo zavleče oziroma namen tega je, da je treba najprej reševati energetsko situacijo v Sloveniji, ki bo zaradi obnovljivih virov dosti bolj nepredvidljiva in bo treba vmes posegati z nekimi plinskimi enotami, ki pa mislim, da jih imamo, bomo, če bomo šli v takšnih, s takšno hitrostjo, kot jo načrtuje Vlada oziroma ministrstvo, bo potrebno zgraditi še kakšno dodatno plinsko enoto. Pa ne govorim o nekaj 10 megavatihpak, to mislim, da tam govorimo kar nekaj do 400 megavatov. Potrebno bo najti lokacije, dobre lokacije najbrž so, sicer te energetske lokacije v Sloveniji obstajajo, ampak se pravi, mi bomo šli v neko odvisnost v plinu, da bomo reševali tisto pomanjkanje električne energije, ki je ne bo možno nadomestiti iz uvoza, da bomo lahko še naprej uživali ugodnosti električne energije. Vemo, da se zamika vse skupaj s procesi JEK-2. Dogodki, ki so, ki se zdaj odvijajo, bi rekel, v tej koaliciji, jaz mislim, da ta koalicija, upam pa, vsaj imam občutek, da nima enakih bi rekel vatlov oziroma hitrosti, kar se tiče OVE-ja in JEK-2. Ima pa zelo velike želje čim prej zaustaviti Teš 6. Okej, Teš 6 le zaustavite, danes, jutri, tam bo pač socialna bomba, električne energije ne bo. Najbrž bodo tisti, ki električno energijo uvažajo, zelo veseli, ker bodo imeli pač zelo velike, bi rekel, ekonomske učinke v svojih denarnicah. In to je tisto, kar je. Nobeden se pa ne vpraša, kako dolgo bomo pa lahko mi to zdržali, ali si lahko to država privošči. Nenazadnje, prejšnji teden smo imeli na financah takšno zelo zanimivo temo. Evropski parlament pač zahteva dodaten denar, ker Evropa se je pač zadolževala v preteklosti. In iz podnebnega sklada, kamor se prehaja, steka, bi rekel, prihodki emisijskih kuponov je želja Evropskega parlamenta, ta denar ne pride več v budžet Republike Slovenije, ampak gre v Evropsko unijo. Se pravi, zasledili smo mnenje sekretarke na Ministrstvu za finance, da Slovenija temu nasprotuje. Žal pa je naša največja vzornica Nemčija, zelenega prehoda, je pa striktno za. In mislim, da bo to veljalo, oziroma če mi, ne vem, ali je to možno, teh sredstev iz podnebnega sklada ne namenimo za proračun, menim pa, da bi morali nekje drugje ta sredstva zagotoviti in jih pač v ta proračun nameniti, govorimo pa nekje o 118 milijonih sredstev. In zdaj, če teh sredstev ne bo, od kod in da bomo šli v Evropo, od kod boste dobili 118 milijonov, da boste peljali svojo agendo zelenega prehoda? Veste, tu je veliko, veliko, veliko vprašanj pa neznank. V matematiki je zelo enostavno, ko imaš veliko neznank, pelješ na novo neznanko, ampak tu, v realnem svetu, je pa to malo težje. In saj pravim, da se nekje v samem zakonu, ki bi naj bil tudi neka osnova oziroma neko izhodišče, pa bi rekel, nasilno meni kot osnova zelenega prehoda, da se v osnovi biomasa tako striktno omejiti, nekaj pač ravno ne pije vode. Je bil to nek zeleni prehod, namen tega zelenega prehoda, to se pravi, to bi moral biti namen nekje drugje. Ampak teh odgovorov oziroma tega čisto enostavnega odgovora, kaj je vodilo Vlado, tega nismo nikoli dobili. In tudi mislim, da tega odgovora nikoli ne bomo. Okej, rečemo, smo dali noter amandma, da je to več, ni omejeno, lahko ljudje uporabljajo, ampak zakaj je bila pa sploh omejitev potrebna? To je tisto vprašanje, ki bi se morali ga vsi vprašati, kaj je bilo vzrok za to, ker tisti vzroki, ali so zdaj pomisleki odpravljeni? Ne vemo. In bi prosil v nadaljevanju, če mi lahko to gospa sekretarka pove. Hvala.