Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica, kolegice in kolegi, spoštovani odlični gostje, lep pozdrav!

Na prvi delovni dan letošnjega leta smo ob dejstvu, da je Vlada v parlamentarno proceduro vložila EZ-2 Energetski zakon, smo mi takrat, torej 3. januarja letos zahtevali sklic nujne seje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, torej tega odbora. Točko dnevnega reda smo naslovili Ustavimo norosti zelenega prehoda. Šlo je za široko razpravo kar zadeva zeleni prehod. Seveda lahko in smo v preteklosti detektirali kar nekaj velikih novosti, sprejetih tudi na evropski ravni, da se razumemo. Ko smo videli in preštudirali določbe Energetskega zakona, pod katerega se je podpisala Vlada, smo bili ob nekaterih določbah zgroženi in smo bili prepričani, da je potrebno opraviti temeljito razpravo o tako pomembnih vsebinah. Morda dve, tri besede o tem, tudi glede na to, kar so pred nami evropske volitve in ko sem evropske, evropsko zakonodajo že omenjal, je potrebno povedati, da seveda zeleni prehod ja, najbrž ga ni nikogar v slovenski politiki, ki bi mu nasprotoval, mora pa biti pametni zeleni prehod racionalen, pravičen, takšen, ki ne bo uničil ali pa naprej uničeval našega evropskega, torej tudi slovenskega gospodarstva, slovenske industrije in takšen zeleni prehod, ki ne bo ljudi pahnil v revščino. Zdaj, za osvežitev spomina, ključno sporočilo, ki ga je dajal ta osnovni predlog energetskega zakona je bilo naslednje: z julijem bi vlada v novogradnjah prepovedala ogrevanje na plin in lesno biomaso v strnjenih naseljih, v obstoječih stanovanjskih stavbah pa želi vlada ogrevanje na plin in drva čim bolj omejiti. Naša ocena je bila, da gre za popolnoma napačen pristop. Nekaj upanja nam je najprej dal predsednik Vlade, ki je odgovarjal na ustno vprašanje našega kolega Janeza Žaklja, ki to področje v naši poslanski skupini pokriva in takrat je napovedal, da bo Vlada oziroma vladna koalicija te pravzaprav najbolj radikalne neumnosti v zakonu umaknila, čeprav smo v razpravi tudi OB predlogu za posvetovalni referendum, ki ga je predlagala Nova Slovenija, Nekako bili nagovorjeni, da naj vendarle to, ta predlog za posvetovalni referendum umaknemo, da je Vlada že pripravila ustrezne amandmaje. No pred dvema dnevoma smo te amandmaje končno zagledali in prav je, da je Vlada spoznala, da je dejansko brcnila v temo oziroma v zakon zapisala nekaj novosti, ki jih je potrebno umakniti in to pozdravljamo. Ker je bilo veliko razprav že opravljenih na to temo, pa kljub vsemu smo mi v Novi Sloveniji pričakovali, da bo koalicija zmogla toliko poguma in organizirala prav v okviru tega odbora javno predstavitev mnenj, ko ima strokovna javnost in predvsem strokovna javnost priložnost, da na široko predstavi svoja stališča v zvezi s tako pomembno zakonsko materijo. Naj samo spomnim, ko sem govoril o norostih zelenega prehoda in mislil na določbe, zakonske določbe, usmeritve na evropski ravni, da je ostala Evropa v svoji energetski zakonodaji kazala in kaže več posluha za ljudi. Številne razvite evropske države stremijo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, vendar področje prepovedi vgradnje kotlov na utekočinjen naftni plin v nove stanovanjske stavbe urejajo manj rigidno. V Franciji, na primer, so sprva predvideli prepoved vgradnje plinskih kotlov, Vendar so v mesecu septembru lani odpravili, saj ne želijo pustiti najbolj ranljivih skupin na ruralnih območjih brez rešitve v tako kratkem obdobju. Za bolj pragmatičen in realističen pristop k neto ničelni vrednosti so se odločili tudi v Veliki Britaniji, kjer bodo gospodinjski odjemalci lahko kupili nove kotle do leta 2035, prvotni rok je sicer predvidel prepoved gradnje po letu 2026. Vlada v Združenem kraljestvu meni, da je pred prehodom potrebno toplotne črpalke sprva poceniti. Nalaganje visokih stroškov družinam v stiski v času, ko je tehnologija še vedno draga, je nesmotrna. Nemci, na primer, so podoben ukrep, kot ga sedaj predvideva naša VLada, s prvotnim energetskim zakonom predvideli za leto 2024, torej za letos, a so rok, pozor, prestavili na leto 2028. In tako dalje in tako dalje. Torej ostala Evropa v svoji energetski zakonodaji kaže več posluha za ljudi. Verjamemo tudi, da bo nova sestava Evropskega parlamenta in nova sestava Evropske komisije takšna, da bo še naprej ohranjala primat evropske unije na področju industrije, gospodarstva in razvoja in tako naprej. Žal ta primat dramatično izgubljamo zaradi, kot rečeno, nekaterih nesmiselnih odločitev na evropski ravni. Kot rečeno, v Novi Sloveniji pozdravljamo, da je koalicija in Vlada, da sta spregledali, da sta z amandmaji, ki so na mizi umaknili res nekatere zablode. Ta trenutek izkoriščam tudi za to, da se zahvalim javnim inštitucijam, predvsem pa državljankam in državljanom, ki so popolnoma razumeli naš poziv in prispevali k podpori našim prizadevanjem kar nekaj tisoč podpisov podpore pod peticijo, ki jo vsi poznate. In verjamem, da ta angažma državljank in državljanov, izjemno močan angažma, da si ga je zapomnila tudi Vlada in da v prihodnje bolj razmisli in premisli tiste določbe, ki neposredno tangirajo energetiko in ki neposredno tangirajo stroške slovenskega gospodarstva in gospodinjstva. Hvala lepa.