Najlepša hvala, predsedujoča, spoštovani kolegice in kolegi poslanci ter ostali vabljeni. Zdaj stališče Nove Slovenije je bilo dokaj poznano in jaz sem vesel na tem mestu, da so drva ostala. Zdaj, kdo je zaslužen za to, ni bistveno, zelo pomembno pa je tudi, je pa predvsem to, da bomo omogočili vsaj v okviru lesne biomase našim državljankam in državljanom, mnogi od njih so tudi lastniki gozdnih zemljišč, gozdov, da se bodo ogrevali lahko ceneje. Zanimivo je, da koaliciji zdaj ni več sporno življenjsko okolje, ki je bilo še pred mesecem ali dvema strašno ogroženo zaradi izpustov prašnih delcev. Lahko pa rečem, da s terena beležimo kakšen zelo slab signal, ki ga je dal predlog tega zakona, s tem da je prišlo do velikega uvoza slabih kurilnih naprav z juga, ki se zdaj na veliko kupujejo. In res je, mi smo tudi spodbudili in smo še celo rekli, da je treba več, bolj subvencionirati zamenjavo slabih kurilnih naprav, ampak zdaj smo prišli do novih slabih kurilnih naprav, ki jih nihče od lastnikov ne bo zamenjal, in s tem smo naredili slabo uslugo čistemu okolju. Nisem v celotnem postopku te obravnave zakona slišal, da bi vladna stran kakorkoli skušala izboljšati kontrolo kurjenja plastike v teh napravah, kar tudi je del zelenega prehoda, ki mu mi seveda ne nasprotujemo.

Zdaj bi pa šel na plin, ki se ga dejansko tudi zdaj omejuje, in sicer s ciljem skrbi za čisto okolje. Zdaj, če se jaz ne motim, pred vojno v Ukrajini plin ni bil nekako... ni bil sporen v Evropski uniji in je postal sporen, ne zaradi okolja, ampak zaradi dobave in varnosti dobave tega plina v celotni Evropski uniji. Jaz se sprašujem, če bo čez pet let, recimo, ali pa čez dve leti ali pa še prej, ko bo, upajmo, vojna v Ukrajini končana, prišlo do stabilnejše dobave plina iz Rusije, vemo pa, da tudi distribucija plina se lahko pač zagotovi več virov in so ti varni. In na eni od prejšnjih razprav sem že povedal, da se nam zdi pomembno, da imajo državljani možnost proste izbire. Tukaj pa, ko govorimo o zmanjšanju onesnaževanja, govorimo o manj kot 2 % izpustov CO2 je v okolje v Sloveniji za gospodinjske odjemalce, ob tem da se poraba plina za gospodarske subjekte in tudi za proizvodnjo energije pričakuje 20 % rast porabe plina do leta 2033. Tukaj je vprašanje, kakšna je logika, če vemo, da ravno uporaba plina v kurilnih napravah v gospodinjstvih zmanjšuje obremenitve porabe elektrike v mesecih, ko je ta poraba največja. In poleg tega, če govorimo o velikih investicijah, ki bodo potrebne v zmogljivejša omrežja, distribucija električne energije, govori se o 4,5 milijardah evrov, do leta, ne vem, nekaj čez 2033 ali do kdaj, recimo, 4,5 milijard evrov bomo vložili v boljše omrežje, zato ker bodo v zimskih mesecih električna omrežja bolj obremenjena. Ob tem se strinjam z gospodom Odarjem, ki je rekel, da v bistvu nimamo zagotovljenih virov električne energije oziroma bomo energetsko bolj odvisni od tega. Se pravi, govori se tudi 45 % uvoza električne energije v času, ko bo termoelektrarna se zaprla. Zdaj, treba je, mislim, gledati širše, poleg tega, če ukinemo kotle na plin, to je najcenejši način ogrevanja, govorimo recimo o redu velikosti investicije 5 tisoč evrov, za toplotno črpalko je pa ta investicija 10 tisoč evrov. In tukaj imamo izračun Strojne fakultete, ki govori, da se v 13 letih nakup kotla in energent izenači z investicijo v toplotno črpalko. Glejte, ta norost zelenega prehoda, o kateri smo govorili, bo povzročila, da bo stanovanjska gradnja cena, cena stanovanj še višja. Zdaj, če 4 tisoč evrov na kvadratni meter v Ljubljani ni dovolj, me zanima kje bomo, do kje bo šla ta višina. Poleg tega pa zakon ne obrazlaga kako bomo prišli do zamenjave kurišč recimo plin veste, da imajo večstanovanjske stavbe po etažne, etažne, centralne izgube so pa bistveno večje, če gre za centralni sistem.

Drugič je energija, se pravi stroški recimo ogrevanja nekega bloka, če po domače povem, so neprimerljivo višji, če plin, če plin ne bo možen. Prvič je tukaj veliko večja kvadratura tistega prostora, drugič so izgube na omrežju, se pravi na tistem razvodu bistveno višje in govorite, da se seveda plin za v kratkem roku ni v novogradnji, kasneje pa v vseh, pa v vseh stavbah in ta kasneje par let je zelo hitro in ni nobene rešitve. Poleg tega govorimo o tem, da je recimo plin od danes do leta januarja 2031 poteče koncesija za distribucijo plina v 33 občinah. Veste pa, pravna mnenja so jasna. Koncesije bo zelo težko podaljševati. Kaj bo potem? Tiste stavbe, ki se bodo ogrevale, ki se zdaj ogreva na plin pač se ne bodo mogle ogrevati na plin in bomo kaj? Država bo plačevala subvencije za spremembo energenta ali kaj bo? Tukaj je zadeva nedodelana in dejansko so vložki preveliki, da bi da bi za teh 2 % odstotka izpustov CO2 bilo vredno to narediti, tako da jaz mislim, da je, da je to nedodelano in tudi strokovno nedorečeno. Hvala.