Hvala lepa za besedo, Janja Virant s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Kmetijsko gozdarska zbornica je kot zastopnica kmetijske in gozdarske dejavnosti takoj ob objavi zakonskega predloga izrazila jasno stališče, da je kakršnokoli omejevanje lesne biomase nesprejemljivo. Lesna biomasa je namreč v Sloveniji najpomembnejši obnovljivi vir energije, ki se trajnostno pridobiva v skladu z Gozdno gospodarskimi načrti. Površina gozdov v Sloveniji znaša skoraj milijon 200 tisoč hektarov, kar predstavlja 58 % površja države. In lesna biomasa je v Sloveniji zelo pomemben energent. Sam zakonski predlog sicer predvideva prepoved projektiranja in gradnje kotlov na trda goriva v strnjenih naseljih. Za novogradnje, za katere je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena po 1. 7. 2024. Problematično je tudi določanje strnjenega naselja, saj zakonski predlog ne definira lastnosti strnjenega naselja, ampak je metodologija določena prepuščena podzakonskemu aktu in kasneje lokalnim skupnostim v okviru lokalnega energetskega koncepta. Sicer iz predloga amandmajev koalicijskih strank zdaj sedaj izhaja, da se predlaga črtanje tako šestega odstavka kot odstavka, ki določa metodologijo za definiranje strnjenega naselja, kar vsekakor pozdravljamo. Naslednja naša pripomba se nanaša na razlastitve v primeru izgradnje elektrarn s priključno močjo več kot deset megavatov. Predlog zakona določa možnost razlastitve tudi v primeru izgradnje takih elektrarn. Na Kmetijsko gozdarski zbornici ocenjujemo, da ni potrebe, da se razmerja ureja zgolj z odkupom ali pa razlastitvijo, glede na to, da na primer sončna elektrarna s tako priključno močjo pokrije približno tri hektarje kmetijskega zemljišča in ima hkrati omejeno življenjsko dobo. Predlagamo, da se po zgledu sosednjih držav sprva predlaga sklenitev dolgoročnega zakupnega razmerja, lastniki nepremičnin pa bi bili upravičeni do ustrezne mesečne oziroma letne rente. Na ta način se ne izgublja kmetijskih površin, ampak se jih samo začasno izvzame. Iz kmetijske rabe, kasneje pa lastnik z njimi lahko spet samostojno upravlja in jih morebiti uporabi za pridelavo hrane. Tretja naša pripomba pa se nanaša na določbo, ki ureja posestvovanja služnosti v javno korist. Na zbornici se zavedamo dejstva, da pravica izvajalca gospodarske javne službe do posestvovanja obstaja tudi v trenutno veljavnem Energetskem zakonu z vidika ustavne pravice do varstva lastninske pravice in pravice, da je lastnik v primeru omejitve in odvzema lastnine zaradi javne koristi upravičen do odškodnine, predlagamo ustrezno dopolnitev zakonskega člena in na ta način določitev, da bi tudi v primeru priposestvovanja služnosti v javno korist lastnik bil upravičen do odškodnine. Ni problematično dejstvo, da se v primeru javne koristi za že zgrajeno energetsko infrastrukturo lastninsko pravico omeji na podlagi posestvovanja oziroma pogodbe o priznanju pridobitve služnosti. Sporno pa je, da lastnik za omejitev svoje lastninske pravice ne pridobi nikakršnega nadomestila. Hvala lepa.