Hvala za besedo. (Urban Odar, GIS za distribucijo plina.) Žal pa sem zelo omejen s časom. 1. točka problematičnost na področju koncesij 8., 9. in 10. odstavek 22. člena urejajo podeljevanje in podaljševanje koncesij in tudi pravila za javna podjetja. Pravno mnenje, ki ga je izdelal Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti pa izkazuje, da predlagana zakonska ureditev močno posega v ustavne pravice tako za dejavnost operaterjev kot ustavne pravice odjemalcev zemeljskega plina. Pravno mnenje prav tako zavrača trditve ministrstva, da se bodo koncesije lahko podaljševale, tako enostavno saj koncesij ni mogoče podaljševati tako enostavno, kot odgovarja ministrstvo. Ministrstvo očitno pri pripravi 22. člena ni upoštevalo dejstva, da je krovni zakon za področje distribucije plina Zakon o oskrbi s plini, ki je začel veljati v letu 2022. Ta zakon določa, da se koncesije za plin podelijo, in to za dobo do 35 let, brez velikih omejitev. Postavlja se torej vprašanje, zakaj se področje koncesij ureja v energetskem zakonu. Zato na GIZDZP v skladu s pravnim mnenjem in namenom zaščite dejavnosti distribucije plina ter gospodinjskih odjemalcev plina predlagamo, da področje, ki se nanaša na koncesije urejamo z Zakonom o oskrbi s plini, ki celovito ureja to področje in ga bomo morali v vsakem primeru v letu 2025 spremeniti oziroma uskladiti z evropsko zakonodajo in ne v energetskem zakonu.

2. točka - obnovljivi plini. Po študiji, ki jo izdeluje Kmetijsko gozdarski zavod Celje, imamo v Sloveniji v kmetijstvu dva ključna vira biometana, in sicer živinska gnojila ter rastlinsko biomaso, ki bi jo pridobili iz naknadnih oziroma prezimnih posevkov na njivah in iz travinja, ne da bi kakorkoli ogrožali pridelavo hrane in krme za živino. Slovenija ima vse možnosti za proizvodnjo obnovljivih plinov, saj bi lahko samo z obstoječimi bioplinarnami in z viri iz kmetijstva pridobili 330 % potrebnega plina za gospodinjstva. Kaj pa je ključni problem? EZ-2 določa, da bo takoj po njegovi uveljavitvi omogočeno podeljevanje koncesij za distribucijo plina le ob pogoju, da bo omrežje 80 odstotkov obnovljivih plinov. Ta ukrep je popolnoma neutemeljen in celo škodljiv, ker je neizpodbitno, da država za prehod na obnovljive pline do danes ni vzpostavila ustreznih potrebnih pogojev ali spodbujevalnega okolja. Ukrep se odslikava diskriminacije energetskih virov, saj je bilo samo za podporo proizvodnji električne energije iz /nerazumljivo/ iz podporne sheme do konca leta 2022 izplačanih tisoč 522,4 milijona evrov. Za podporo proizvodnji obnovljivih plinov pa iz te sheme ni bilo izplačano niti centa. Zato GZZP predlaga ali celo zahteva, da se takoj vzpostavi tudi podporna shema za prehod na obnovljive pline ter se z zakonskimi in podzakonskimi akti, kot je to pri spodbujanju električne energije iz obnovljivih virov energije, ustvari stimulativno okolje za proizvodnjo obnovljivih plinov in da se v EZ-2 določi postopno prehodno obdobje za prehod na obnovljive pline od uveljavitve ustreznega spodbujevalnega okolja

3. točka Prepoved plinskih kotlov. Gre za izrazito selektivni ukrep v škodo gospodinjstev, saj bo uporaba plina še naprej dovoljena v poslovnih novogradnjah in v novih plinskih elektrarnah. Temeljni argument ministrstva je, da želijo s tem ukrepom zmanjšati uporabo zemeljskega plina, kar pa je popolnoma kontradiktorna izjava, saj se poraba plina ne bo znižala, ampak precej povečala, in to vsaj za 20 odstotkov. Prepoved je izrazito nepoštena do gospodinjskih odjemalcev, saj jim tako prepoveduje najcenejši ogrevalni sistem in konkurenčen vir. Pri tem gre za prepoved uporabe tako fosilnega plina, se pravi zemeljskega plina, kot plinov obnovljivega izvora, kot je biometan. Gospodinjstva tako ne bodo smela koristiti obnovljivih virov energije v obliki plina. EZ-2 pa s predpisovanjem toplotnih črpalk slovenskim gospodinjstvom zvišuje cene ogrevanja. Zato GIZDZP predlaga, da se ohrani možnost vgradnje plinskih kotlov tudi v stanovanjske novogradnje, saj bi ti lahko ob spodbudni politiki delovali tudi na obnovljive pline.

Naj zaključim z vprašanji, ki jih GIZDZP namenja ob sprejemanju energetskega zakona pristojnemu ministrstvu. Od kje bomo pridobivali dodatno električno energijo iz obnovljivih virov energije za nekoč plinske odjemalce in druge nove odjemalce, ko se bo poraba električne energije izrazito povečala v zimskem obdobju? In, ali bo ta električna energija stabilna in neodvisna od vremena? 2. točka, od kje bomo zagotovili dodatno električno energijo iz obnovljivih virov po zaprtju TEŠ za zimsko obdobje? 3. točka, kako bomo v obdobju 2025 do 2033(?) zagotovili 4,5 milijarde evrov za potrebna vlaganja v distribucijsko omrežje? In, kakšna bo omrežnina za uporabo tega omrežja leta 2033 zaradi ogromnih vlaganj v to omrežje? Hvala lepa.