Hvala za besedo in lepo pozdravljeni!

Moje ime je Duška Godina, sem direktorica Agencije za energijo, ki je nacionalni regulator energetskega trga. Zakon, Energetski zakon 2, ki je v obravnavi, smo podrobno preučili. Podana je bila že izčrpna obrazložitev oziroma predstavitev zakona, zato bodo moje navedbe se nanašale zgolj na področje postopnega opuščanja rabe plina v ogrevanju, kot je napovedala tudi državna sekretarka, saj Agencija za energijo med drugim tudi regulira dejavnost prenosa in distribucije zemeljskega plina. Ugotavljamo, da določbe predloga vsebine EZ2 ne posegajo bistveno v področje obstoječe oskrbe z zemeljskim plinom, niti ne prepovedujejo uporabe zemeljskega plina obstoječim gospodinjskim in ostalim odjemalcem, za oskrbo preko obstoječih distribucijskih sistemov so le določeni dodatni pogoji za podaljšanje koncesij, pri čemer so ta obdobja krajša in se podaljšujejo za obdobje od 5 do 7 let. Omejitve pri podeljevanju novih koncesij za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina je smiselno, saj v naseljih, kjer še ni bila podeljena koncesija in nimajo potenciala za lokalno proizvodnjo biometana, v obstoječih razmerah energetske oskrbe in ob zastavljenih ciljih razogljičenja ni. Pričakovati števila priključitev, ki bi zagotovila izkoriščenost sistema. Posledično bi morebitni novi slabo izkoriščeni plinski sistemi le dodatno obremenili operaterje in strošek distribucije za obstoječe odjemalce. Ugotavljamo, da predlog vsebine EZ-2 prepoveduje le projektiranje in vgradnjo kotlov na zemeljski plin v novo zgrajenih stanovanjskih stavbah, še vedno pa je dovoljena raba zemeljskega plina pri negospodinjskih odjemalcih. Zakon po mnenju agencije sledi ciljem postopnega prenehanja oskrbe z zemeljskim plinom fosilnega izvora, vendar le tam, kjer ga bo prenehala uporabljati večina odjemalcev. Če bo zemeljski plin postopoma nadomeščen na primer z biometanom in pod konkurenčnimi pogoji lahko na primer distribucijski sistemi tudi v prihodnje predstavljajo trajen in konkurenčen vir oskrbe z energijo oziroma infrastrukturo za oskrbo z energijo. Pomembno področje v vsebini predloga zakona, ki trenutno pa ni urejeno in je za regulatorni vidik izjemnega pomena, pa predstavlja potreba po ureditvi izhodne strategije izvajalcev gospodarskih javnih služb distribucije zemeljskega plina, ki imajo po danes veljavni zakonodaji podeljeno pravico do povračila vloženih sredstev v distribucijske sisteme v obdobju trajanja koncesij, ki pa je lahko na primer ogrožena v primeru prepovedi uporabe zemeljskega plina za posamezne skupine odjemalcev, kar se lahko odrazi v slabši izkoriščenosti uporabe distribucijskega sistema. Torej, to vprašanje bo v prihodnje nujno, tudi z vidika pričakovanj torej distributerjev, njihovih lastnikov in z vidika regulatorja nujno potrebno nasloviti.

Sicer pa naj ob tem se navežem še na besede državne sekretarke, torej, da ogrevanje na plin na kratek rok v novih se ukinja, opušča na kratek rok v novih stavbah, na dolgi rok nima mesta v ogrevanju oziroma prehajamo torej na popolno opuščanje, postopno popolno opuščanje rabe plina za ogrevanje. Navedeno izpostavljam, ker to pomeni seveda večjo elektrifikacijo sektorja ogrevanja in res je, kot je državna sekretarka navedla, izognili se bomo stroškom, dragim stroškom ali pa nenehno naraščajočim stroškom iz emisijskih kuponov, ampak na drugi strani se bomo zaradi povečanja elektrifikacije sektorja ogrevanja, ogrevanja bomo potrebovali ojačitve, ojačitve v omrežja, predvsem v distribucijska omrežja, kar se bo odrazilo v že danes ocenjenih načrtovanih kar visokih stroških in bo vplivalo na omrežnino, torej na stroške odjemalcev. Zato naj na tem mestu poudarim, da je prenova obračuna omrežnine nujen ukrep za zniževanje, torej nujen ukrep za prehod na postopno rabo električne energije v sektorju ogrevanja, saj z zniževanjem konice v obdobjih, ko je omrežje najbolj obremenjeno, lahko pomembno vplivamo na bodoče stroške odjemalcev, ki bodo zaradi ocene po naložbah v distribucijsko omrežje zagotovo naraščali, ljudi pa na ta način postopno ozaveščamo, da je zeleni prehod eden, da je zeleni prehod, torej da je eden izmed nujnih ukrepov zelenega prehoda tudi spremenjen odnos do rabe energije, kar vključuje tudi rabo omrežij.

Naj pa na tem mestu še navedem, ker zakon ureja, kar nekaj členov je namenjenih statusu agencije za energijo, njenim nalogam, pristojnostim, naj na tem mestu samo omenim, da določbe zakona ostajajo popolnoma enake kot so bile že v zakonu EZ-1, ki je začel veljati leta 2014. Takrat je Agencija za energijo dobila na podlagi na podlagi zahtev direktive pomembne določbe o zagotavljanju neodvisnosti, torej njene neodvisnosti, kar je ključno, da brez kakršnihkoli vplivov, tako interesov kapitala, zasebnih interesov kot tudi javnih, političnih interesov, sprejema odločitve, ki so pomembne za zagotavljanje zanesljive, kakovostne in trajnostne oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom. Naj pa na tem mestu poudarim, da smo v okviru javne obravnave podali nekaj minornih a pomembnih pripomb na en vidik, ki zagotavlja, pomembno zagotavlja neodvisnost regulatorja in ki danes še ni naslovljen, to pa je zagotavljanje zadostnih kadrovskih virov za uspešno in učinkovito izvajanje nalog, kar eksplicitno navaja direktiva, da mora biti regulatorju zagotovljeno. Torej, ujetost Agencije za energijo v enotni plačni sistem namreč ravno neodvisnosti v tem delu ne zagotavlja zadostno, saj reguliramo sektor, ki je v zadnjih zagotovo 20-ih letih, kjer so plače najvišje, kar pomeni, da zelo težko pridobimo kader, ki je nujno potreben, torej usposobljen, strokovno usposobljen kader, ki je nujno potreben za res uspešno in učinkovito reguliranje elektro operaterjev in operaterjev plinskih sistemov. Žal niti ena naša pripomba na tem področju ni bila upoštevana. Prav tako obžalujemo, da ni bila upoštevana pripomba za katero menimo, da je nujno potrebna z vidika neutemeljenega povečevanja stroškov odjemalcev, in sicer predlagali smo ureditev prednostne pravice elektrooperaterjev v stečajnih postopkih, če je predmet stečajne mase tudi del javnega omrežja. Na ta način bi preprečili dejanske prakse, ki se že dogajajo in ki imajo lahko za posledico, da odjemalci dejansko dvakrat plačajo naložbo v posamezen del omrežja, ki ima javni značaj in ki so ga dejansko skozi omrežnino že plačali. Prav tako obžalujemo tudi, da ni bil sprejet predlog agencije o podaljšanju zastaralnega roka pri vodenju preiskav iz uredbe Remit, gre za izjemno zahtevne preiskave na področju preprečevanja manipulacij in zlorab trga, ki pomembno prispevajo k temu k zaupanju v trg, k zaupanju odjemalcev, da cene res odražajo tržne razmere in da pri tem ne prihaja do nedovoljenih praks. Žal gre tako za zahtevne postopke, da so določeni zastaralni roki, kot so v zakonu o prekrških, prekratki in še preden ugotovimo, da je prišlo do kršitve postopki že zastarajo, zato upamo, da se bo to vprašanje takoj, ko bo zakon ponovno odprt, ustrezno naslovilo. Toliko zaenkrat z moje strani. Hvala.