Hvala za besedo, gospa predsednica. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in pripravila pisno mnenje, ki ga bom samo na kratko povzela. Do naših pripomb se je pa ravnokar že opredelila tudi gospa državna sekretarka v svoji uvodni predstavitvi.

Velik del pripomb iz našega mnenja se nanaša na 22. člen. Pripombe se nanašajo tako na ustavno skladnost nekaterih rešitev kot na pravno sistemsko skladnost. Ker je v tem členu zajeta ureditev več različnih vsebin, naših pripomb ne bi podrobneje razlaga razlagala, saj so v mnenju navedene k vsakemu odstavku posebej. V zvezi z več členi smo opozorili na to, da odstopajo od drugih, tudi sistemskih zakonov, kar načenja predvidljivost in pravno varnost ter je lahko sporno z vidika načela enakosti pred zakonom, zato morajo biti odstopi strogo omejeni in izčrpno utemeljeni.

V zvezi z ustavnim načelom legalitete smo opozorili, da mora pooblastilo za izdajo podzakonskih aktov obsegati tudi potrebna merila, kriterije oziroma pogoje, saj morajo biti temeljni elementi glede določene vsebine urejeni v zakonu, v podzakonskih predpisih lahko le konkretizira. Opozorili smo tudi na potrebo po večji jasnosti in določnosti ter na spoštovanje načela pravne varnosti oziroma varstva zaupanja v pravo, torej na vse vidike načela pravne države. V zvezi z določbami o razlastitvi in omejitvi lastninske pravice smo opozorili, da je pri oceni o ustavni dopustnosti razlastitve treba upoštevati da so možni razlastitveni nameni, s katerimi se utemeljuje obstoj javne koristi za razlastitev, praviloma nanašajo na javno infrastrukturo oziroma javne investicije, pri katerih je javni interes že po naravi stvari poudarjeno izražen in neposredno razviden. S predlogom zakona pa se dodaja tudi objekte in zemljišča, ki so potrebni za proizvodnjo električne energije, priključek do objektov za proizvodnjo in shranjevanje električne energije z določeno inštalirano močjo. Zato je treba oceniti, ali obstaja zadostna, jasna in realna javna potreba za razlastitev, ali je razlastitev nujna in ali pomen javne koristi odtehta poseg v lastninsko pravico. V zvezi z javno koristjo smo opozorili tudi, da se s predlogom zakona kot razlastitvene upravičence dodaja tudi pravne osebe zasebnega prava, glede katerih pa ni jasno, kako lahko varujejo javno korist. Hvala.