Najlepša hvala, predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Dovolite mi, da na kratko podam obrazložitev k Predlogu Energetskega zakona EZ-2 Vlada je na začetku decembra lani določila besedilo predloga zakona in ga poslala Državnemu zboru v obravnavo po rednem zakonodajnem postopku. EZ-2 celovito prenavlja trenutno veljaven za ENA in prilagaja obstoječi pravni okvir na področju energetike na izzive zelenega prehoda. Predlog zakona ureja številna področja, upravljanja energetske politike, tako na državni kot lokalni ravni, energetskega regulatorja, energetsko infrastrukturo, energetsko inšpekcijo, dodeljevanje spodbud za naložbe, upravljanje kapitalskih naložb v pristojnosti Vlade, krizne razmere na področju energetske oskrbe, začasno kontrolo cen energije in podobno, gre za kompleksen in obsežen zakon, ki ima skoraj 200 členov. Ker je od splošne razprave minilo že kar nekaj časa, naj ponovim nekaj izpostavljenih rešitev, ki jih zakon prinaša za državljane. Prvič, digitalizacija in poenostavitev dodeljevanja subvencij ministrstva ali centra za podpore.

Drugič, vzpostavitev pravne podlage in istočasno tudi poenostavljeni postopki za črpanje dela Sklada za pravičen prehod, ki ga namenjamo za revitalizacijo energetske lokacije na TEŠ in Zasavju ter modernizacijskega sklada, hkrati pa bo prvič omogočeno komplementarno financiranje projektov za zeleni prehod, ki so na primer uspešni na razpisih EU. Prenovljen je tudi koncept načrtovanja razogljičenja na lokalni ravni, občine bodo morale pripraviti in sprejeti načrte za opuščanje rabe fosilnih goriv za ogrevanje, sprejeti bodo morale cilje na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, načrtovati in dopustiti bodo morale energetske skupnosti za obvladovanje energetske revščine na svojem območju, lokalni energetski koncepti bodo digitalizirani, da bo lažje spremljati napredek.

Prvič in popolnoma na novo se v sistemski zakonodaji uvaja tudi pravna podlaga za začasno kontrolo cen elektrike, plina in toplote, če pride do večjih nihanj na trgu, da ne bo več potrebno sprejemati interventnih predpisov v takih primerih.

In petič, pomembne so novosti pri energetski infrastrukturi, ki omogočajo poenostavitev gradnje in vzdrževanja nujno potrebne javne gospodarske javne infrastrukture. Ukrepi v poglavju o energetski infrastrukturi bodo bistveno pripomogli, ne samo pri pospešenih investicijah v elektroenergetsko omrežje, ampak tudi pri boljšem ukrepanju v primeru naravnih nesreč, če bi prišlo do uničenja javne infrastrukture, kot smo to videli lani. Kljub številnim in kompleksnim vsebinam zakona je bilo v ospredju javne razprave pretežno le en člen, to je člen o prednostni rabi virov in energentov. Kot že večkrat ponovljeno, Vlada podpira umik določbe, ki omejuje rabo trdnih in tekočih goriv v novogradnjah v strnjenih naseljih iz tega člena. Razumemo, da ostaja še naprej nekaj nasprotovanj zainteresiranih gospodarskih skupin okrog določb, ki urejajo zemeljski plin, pa mi v zvezi s tem dovolite nekaj dodatnih pojasnil. Z določbami o prednostni rabi virov energije in energentov želimo spodbujati procese razogljičenja na lokalni ravni skozi spodbujanje obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti v stavbah in napravah. To bo pomembno vplivalo na zmanjšanje onesnaževanja, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in predvsem na našo odvisnost od uvoza fosilnih goriv. Člen daje pomemben politični signal, da želimo stran od fosilnih goriv tudi pri sistemih ogrevanja na lokalni ravni, kar je pač en košček v mozaiku zelenega prehoda. Hkrati je pa tudi zelo pomembno prepoznati postopnost in usmerjevalno naravo vsebine člena. Nobena določba ne prinaša ostrih rezov ali posegov, pač pa le in samo usmerja pripravo prihodnjih lokalnih energetskih konceptov. Na tem mestu bi želela ponovno poudariti, da predlog EZ-2 v ničemer ne posega v obstoječe kurilne naprave ali v obstoječe pravice. Včeraj so se v medijih spet pojavljale zavajajoče trditve, da bodo zaradi zakona ljudje ostali brez ogrevanja in podobno. Ostro zavračam takšno strašenje. Določbe EZ-2, ki urejajo prepoved projektiranja in gradnje kotla na zemeljski plin, se namreč nanašajo samo na nove stanovanjske stavbe, za katere se bo vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja vložila šele mesece po uveljavitvi zakona. Kdor danes še ni zgradil hiše, pa bi mogoče čez dve leti, da mu ta zakon onemogoča ogrevanje, ker ne bo mogel graditi plinskega kotla in bo baje ostal na mrzlem. Lepo vas prosim! Ne pustimo se tako lahko zavesti plehkemu populizmu. Presenetljivo je tudi, da nas v isti sapi o tem, kako je ta zakon škodljiv za ljudi, ti isti interesni lobiji preprečujejo, češ, prepovedi so nesmiselne, ker je tako malo uporabnikov. Ja, zakaj pa je potem to tako moteče? Ali si naše plinsko gospodarstvo res obeta poslovno rast iz naslova ogrevanja individualnih gospodinjstev z zemeljskim plinom, po tem, ko so plinske kotle že omejile in prepovedale številne evropske države, po tem, ko je evropska taksonomija temu zelo jasno rekla ne? Po tem, ko je trend zmanjševanja in pravne zaveze opuščanja rabe zemeljskega plina za ogrevanje stavb najkasneje v 20 letih že sprejet, po tem, ko smo še ne dve leti nazaj se spraševali, kje bomo dobili plin? Potem se bojim, da ima napačno poslovno strategijo. Še enkrat poudarjam, da nikomur ne bo treba zamenjati peči, če tega sam ne bo želel. Zgolj in samo pri graditvi nove stanovanjske stavbe, projektiranje in gradnjo kotlov na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin ne bo več dovoljen, razen v izjemnih primerih, ki jih ta zakon tudi jasno dopušča, a v prihodnosti zemeljski plin pri ogrevanju stavb nima več mesta. In tudi tukaj moram omeniti še naslednje, da je kurilno olje za novogradnje prepovedano že od leta 2021, pa v emisijskem faktorju ni drastične razlike glede na zemeljski plin. Da s tem Vlada izpolnjuje lastno koalicijsko zavezo, pa tudi zavezo, ki jo je Evropski komisiji dala prejšnja Vlada, in sicer, da bo v letu 2024 Republika Slovenija prepovedala rabo fosilnih goriv za ogrevanje stavb. Da se s tem Slovenija pridružuje številnim drugim evropskim državam, ki so ta korak, torej prepoved gradnje plinskih plotov v novogradnje, že naredile, hkrati pa sledi tudi priporočilo mednarodne Agencije za energijo, ki je to državam članicam predlagala že leta 2021. S tem Vlada tudi ščiti svoje državljane, saj se v naslednjem desetletju pričakuje dvig končnih cen ogrevanja iz naslova izrivanja fosilnih goriv iz ogrevalnih sistemov skozi dvige dajatev, predvsem emisijskih kuponov. Vemo pa, da je življenjska doba takih kotlov vsaj 15 let. S tem Vlada svojim državljanom daje tudi jasno vizijo zelenega prehoda in popolnega razogljičenja najkasneje v naslednjih 25 letih, kamor seveda sodi tudi popolna opustitev rabe zemeljskega plina za ogrevanje stavb. Neodgovorno bi bilo danes zanikati trend, ki je jasen. Neodgovorno bi bilo danes delovati proti političnim zavezam, ki so bile dane v preteklosti. Neodgovorno bi bilo danes ne omejevati fosilna goriva, če vemo, da je to kritičnega pomena za naš razvoj. Sestavni del zakona v tem členu, ki daje lokalnim skupnostim usmeritve in kako naj načrtujejo rabo energije v prostoru, so tudi nova pravila glede plinskih koncesij. Ker država zaradi uvozne odvisnosti in opuščanja rabe fosilnih goriv ne želi spodbujati ali širiti rabe zemeljskega plina na ogrevanje, bo lokalnim skupnostim le izjemoma dovoljeno podeljevati nove koncesije, in sicer, kadar se bo načrtovalo priključevanje plina obnovljivega izvora. S tem želimo preko zakonodajnih usmeritev, poleg spodbujevalnih, ki včasih niso dovolj, če imaš opravka z močnimi interesi, na drugi strani uvesti podporo domači proizvodnji bioplinov. V primeru obstoječih koncesij pa zakon podaja pogoje za podaljšanje koncesij, ki so oblikovani na način, da ne vplivajo na obveznosti, ki izhajajo iz katerihkoli drugih zakonov. Te bo seveda potrebno še vedno spoštovati. To so le dopolnilna zahteva in je oblikovana tudi na način, da oskrba obstoječih odjemalcev nikakor ne bo ogrožena. Neko časovno omejeno podaljševanje koncesij je predvsem signal in motivacija za občine in distributerje, da se aktivno vključijo v pripravo plinskih sistemov in virov za distribucijo obnovljivih plinov, ravno zato, ker menimo, da je smiselno izkoristiti že zgrajen plinski sistem, ki lahko pozimi bistveno razbremeni električni sistem. Še enkrat poudarjam, da predlog EZ-2 nikakor ne omejuje rabe zemeljskega plina pri obstoječih uporabnikih. Ko pa pride do izteka nekega koncesijskega obdobja, kar pomeni, da si je koncesionar investicijo že v celoti poplačal, potem je edino prav, da je morebitno podaljšanje podvrženo neki strokovni in politični presoji v danem času in prostoru, tudi z vidika, ali so na voljo boljše alternative in se omogoča in dopušča integracijo uporabe ozelenitve plinskega sistema in zelenih bioplinov, ki so v njem na voljo. In to je tudi osnovni namen in jedro člena, ki to v zakonu ureja. Seveda se mora to smiselno uporabljati tako za koncesionarje kot za javna podjetja, ki izvaja izbirno gospodarsko javno službo. Zakon daje odjemalcem zemeljskega plina tudi pravico, da se ne priključijo na sistem za distribucijo zemeljskega plina, če dokazujejo, da se bodo ogrevali na obnovljive vire energije. To je že pravica, ki jo imajo ljudje po veljavnem, tako imenovanem interventnem zakonu, a ker ta naslednje leto poteče, je potrebno to pravico urediti sistemsko. Spoštovani, dovolite mi še nekaj dodatnih kratkih pojasnil pristojnega ministrstva k mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora v delu, ki se nanaša na energetsko infrastrukturo, torej členi 108., 116. do 118., 122., poglavje med drugim opredeljuje objekte, naprave in omrežja, ki sestavljajo energetsko infrastrukturo. Splošna opredelitev infrastrukture je v bistvenih sestavinah enaka, kot je bila v dosedanjem energetskem zakonu, vendar je potrebno opozoriti, da je opredelitev infrastrukture širša kot je opredelitev gospodarske javne infrastrukture po ZUREP-3, saj vključuje tudi objekte in naprave, potrebne za izvajanje dejavnosti, ki niso gospodarska javna služba. To je že obstoječa ureditev, poudarjam, in ta zakon omenjenega področja ne ureja bistveno drugače, kot je bilo že urejeno do sedaj. V členih o gradnji in vzdrževanju se urejajo tudi nekateri odstopi od Zakona o gozdovih in zakona o finančni upravi, ki bodo na podlagi mnenja ZPS tudi bolj restriktivno urejeni. V členih, ki urejajo javno korist in razlastitev, se pravice razlastitvenih upravičencev, države in občine celo ožajo v primeru z veljavnim zakonom. Je pa to, kar je v predlogu zakona absolutno nujno in minimalno potrebno za doseganje ciljev države in javne koristi, ne samo na področju energetike, ampak tudi na področju javnega zdravja in javne varnosti. V členih, ki urejajo razlastitve in omejitve lastninske pravice, so predlagane izboljšave nujno potrebne, zaradi primerov napačnega tolmačenja členov obstoječega zakona, dolgotrajnih postopkov reševanja sporov na terenu, ki v nekih vsebinah terjajo tudi odstop od ZUREP-3 ter tudi zapletov, na primer pri vročanju pošiljk. Verjamemo, da z manjšimi izboljšavami zakonov omogočamo izboljšanje okolja za bolj učinkovito delovanje investitorjev brez prekomejnega omejevanja ali poseganja v pravice lastnikov. Dodatno želim odgovoriti na mnenje ZPS tudi glede načela legalitete v 133. členu kjer ZPS opozarja, da merila in pogoji za izbor naložb, ki bodo upravičene do financiranja niso urejeni niti okvirno. Temveč je ureditev v celoti prepuščena podzakonskemu urejanju. Podobno mnenje ZPS zavzame tudi pri členu 139. Kot je že pojasnjeno v obrazložitvi členov, gre tukaj za postopkovne določbe, ki se ne nanašajo na izvajanje konkretnega programa, temveč so generalne postopkovne določbe, ki pomenijo odstop od sistemske pravne ureditve oziroma splošnega upravnega postopka in se bodo uporabljale za izvajanje različnih programov na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Nova postopkovna pravila se lahko uporabijo zgolj, kadar gre za ukrepe v spodbujanje OVE in URE ter s tem povezanih naložb, medtem ko so pogoji in merila za dodeljevanje spodbud vsakokrat opredeljeni skladno z izvajanjem nekega določenega programskega okvirja in se razlikujejo glede na vir sredstev, bodisi gre za sredstva za podpore, bodisi gre za evropska sredstva bodisi gre za podnebni sklad in podobno. Zaradi raznolikosti in kompleksnosti postopkov dodeljevanja različnih finančnih spodbud, ki jih naslavljamo 136. in 137. členu predloga zakona in morebitnih specifik, ki se lahko pojavijo v teh postopkih, je dodeljevalcev finančnih spodbud potrebno dopustiti, da na ravni posameznega ukrepa ali kjer je relevantno celo na ravni posamezne naložbe znotraj nekega ukrepa podrobneje predpiše obliko spodbud, torej ali gre za subvencijo ali gre za posojilo ali gre za naložbeni transfer, način dodelitve teh spodbud, kar je že opredeljeno v 140. členu predloga zakona in uvede dodatne pogoje in merila za njihovo dodelitev, upravičence vrste upravičenih stroškov, najvišji delež sofinanciranja, ker so različni ukrepi ob upoštevanju različnih pravil državne pomoči raznoliki navedeni elementi postopkov dodeljevanja spodbud in podlag za določitev teh elementov se lahko v krajšem časovnem obdobju večkrat spremenijo, torej večkrat letno spremenijo. Zato lahko pride do situacije, ko v zakonu predpisani elementi ne bi bili več ustrezni za cilj, ki ga zasledujemo, oziroma bi zahtevali nenehno spremembo predpisa. Finančne spodbude iz 136. in 137. člena predloga zakona se financirajo iz različnih virov financiranja. Včasih gre tudi za kombinacijo sredstev financiranja, pri tem pa je potrebno upoštevati različne evropske in nacionalne predpise, različne programske dokumente, ki veljajo za nek specifični vir. Navedene elemente določa oziroma so podlaga za financiranje s sredstvi posameznega vira financiranja. Dodatno pojasnjujemo, da lahko dodatni pogoji in merila izhajajo tudi iz pravil in postopkov, ki so določeni s predpisi, ki veljajo na primer za dodeljevanje spodbud iz sredstev kohezijske politike ali iz sklada za okrevanje in odpornost. Zaradi kompleksnosti teh podlag in izhodišč je smiselno in učinkovito, da se dodatna merila in pogoji opredelijo v okviru posameznega postopka dodeljevanja spodbud, torej nekega razpisa za namen, cilj in specifičnih ukrepov, ki so predmet finančnih spodbud, ne pa v zakonu.

Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke, verjamem, da bo danes še priložnost odgovarjati na številne določbe oziroma predloge zakona, ki verjetno bo v ospredju osrednja tema današnjega odbora plin. Spoštovani, verjamem tudi, da sprejem novega zakona prinaša številne neposredne koristi za državljanke in državljane ter za podjetja. Njegova obravnava v Državnem zboru pa je kljub temu dolgotrajna. Verjamem da do danes skozi vložene amandmaje dobi prenovljeno podobo za čimprejšnji dokončni sprejem. Hvala.