Hvala za besedo, predsednica.

Lep pozdrav!

V Poslanski skupini SDS pravijo, da je sodnike smotrno razbremeniti volilnih opravil, zato so v parlamentarno proceduro vložili Predlog zakona o spremembah Zakona o volitvah v Državni zbor. Bistvo njihovega predloga je, da so lahko predsedniki in njihovi namestniki v skoraj vseh volilnih organih pravniki s pravniškim državnim izpitom in izkušnjami na področju volilnih opravil in ne nujno sodniki.

Stvar seveda ni tako preprosta, kot nas skušajo prepričati predlagatelji, ki ta svoj predlog utemeljujejo tudi z napovedjo sodnikov, da bodo oteževali delo v okviru letošnjih volitev v Evropski parlament, s čimer bi bila ogrožena ena od ustavnih pravic. Najprej je treba povedati, da je bila ta vloga sodnikom v preteklosti zaupana, ker predstavljajo avtoriteto, zakonodajalec pa je na ta način želel zagotoviti neoporečnost volitev. To zaupanje bi bilo lahko v primeru drugih strokovnjakov pod vprašajem, saj ti lahko delajo v različnih organih in podjetjih, zato bi lahko prihajalo tudi do nasprotja interesov.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je poudarila, da sestava volilnih komisij predstavlja pomembno ustavnopravno vprašanje, saj skrbijo za zakonitost volilnih in referendumskih postopkov. Zakonodajno-pravna služba je opozorila še na ustavno nedopustnost spreminjanja volilnih opravil po razpisu volitev, saj je dan razpisa evropskih volitev že nastopil.

Kar se sestave volilnih komisij tiče, je treba upoštevati tudi priporočila Beneške komisije o Zakoniku dobre prakse pri volilnih zadevah. Stališče Beneške komisije pri volilnih zadevah določa, da se temeljnih elementov volilnega sistema ne bi smelo spreminjati manj kot eno leto pred volitvami. Prav tako določa, da bi predlagana sprememba sestave volilnih komisij morala vsebovati pripravo analize dejanskega stanja, izčrpno obrazložene razloge, ki narekujejo spremembo zakonodaje, analizo odločb Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča, analizo priporočil Beneške komisije o Zakoniku dobre prakse pri volilnih zadevah in priloženega obrazložitvenega poročila, predstavitev stališč tuje in domače pravne stroke in temeljito predstavitev primerjalnopravnih ureditev. Predlog zakona takšne analize seveda ne vsebuje.

Direktor Službe Državne volilne komisije Igor Zorčič je spomnil, da so težave z napovedanim bojkotom sodnikov uspešno zaprli. Navajam: »Ta trenutek določena opravila že potekajo in vsi sodniki, ki so na svojih funkcijah, sodelujejo.« Konec navedka. Zatorej razlogov za spremembo Zakona o volitvah v Državni zbor, na katere se opirajo predlagatelji, ta trenutek ni.

Stranka SDS seveda ne zamudi prav nobene priložnosti, da ne bi skušala strašiti in v državljanke in državljane vsajati dvome v delovanje družbenih sistemov in podsistemov. V tej maniri tudi tokrat, še posebej tokrat, saj gre za njihovo večno zamero in večni spopad s tako imenovanim krivosodjem. Skratka, zamajati zaupanje v volilni sistem in prikazati sodnike, njihovo priljubljeno tarčo, kot krivce, ki državljanom omejujejo volilno pravico. V Levici takim manipulacijam nasprotujemo.

Zato predloga zakona ne podpiramo. Hvala lepa.