Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Zakonodajno-pravna služba je v Predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pripravila pisno mnenje. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je ocenila z vidika skladnosti z Ustavo, z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi in Poslovnikom Državnega zbora.

Bistveno pravno vprašanje pri obravnavanem predlogu za razpis posvetovalnega referenduma je, ali je referendumsko vprašanje jasno. Zahteva po jasnosti vprašanja je določena v prvem odstavku 184. člena Poslovnika, takšna zahteva je odraz pravice volivca, da je njegov glas za ali proti pravilen, torej korekten odraz njegove svobodne volje. Nejasno vprašanje ali pa nejasen del vprašanja je v nasprotju z načelom pravne države, pa tudi s samim bistvom referenduma, kot oblike neposrednega odločanja volivcev. Državni zbor z določitvijo jasnega referendumskega vprašanja omogoči jasen izid, prepreči različne interpretacije in omogoči realizacijo referenduma. Iz zahteve, da referendumsko vprašanje, da je torej jasno, a contrario, izhaja tudi, da ne sme biti zavajajoče. Kakšno je torej referendumsko vprašanje, ki ga vsebuje predlog za razpis posvetovalnega referenduma? Predlagano je, da bi volivci odločali o vprašanju: Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja? Po mnenju Zakonodajno-pravne službe takšno vprašanje ni jasno, ker ni jasno opredeljeno, kaj pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja obsega. Svoje stališče, da takšno vprašanje ni jasno, je Zakonodajno-pravna služba utemeljila s pravnim redom Republike Slovenije, ker takšna pravica ne obstaja. Prav tako pa takšna pravica ne obstaja v primerjalno pravnih ureditvah, pravni teoriji in sodni praksi. Pri tem pa je seveda treba poudariti, da so v nekaterih pravnih ureditvah uveljavljene oblike pomoči pri končanju življenja in evtanazija. Med tema pravicama pa je bistvena razlika. V primeru pomoči pri končanju življenja oseba sama konča življenje, pri evtanaziji pa to stori nekdo drug. V primerjalno pravnih zakonskih ureditvah so pravice do pomoči pri končanju življenja in evtanazija različno torej urejene, in sicer v večini držav Evropske unije pravica do pomoči pri končanju življenja obstaja na način, da je urejena kot pomoč, v nekaterih državah pa tudi kot evtanazija. Evtanazija je zakonsko dovoljena na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu in Španiji. Pomoč pri samomoru pa je dovoljena v Švici in Avstriji.

Glede na povedano je referendumsko vprašanje nejasno, ker iz njega ne izhaja, katere od naštetih oblik so predmet referendumskega vprašanja oziroma je zavajajoče, če poleg pomoči pri končanju življenja to vprašanje obsega tudi evtanazijo. Pri tem je treba izpostaviti, da se o pravici o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v pravnem redu odloča prvič, zato mora biti povsem jasno kaj ta pravica obsega.

Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju opozorila tudi na ustavno pravni vidik in sicer iz ustavno pravne judikature izhajajo pomembna ustavnopravna izhodišča, ki jih mora Državni zbor upoštevati, ko razpiše referendum. Izpolnjene morajo biti naslednje zahteve: zahteva po učinkovitem izvrševanju pravice do izjavljanja na referendumu, zahteva po pošteni izvedbi referendumskega postopka v vsakem posameznem referendumskem postopku in pravica do informiranega izjavljanja na referendumu. V primeru vsebinsko nejasnega vprašanja bi bili kršeni vsi trije vidiki, in sicer učinkovito izvrševanje pravice, zahteva po pošteni izvedbi in pravica do informiranega izjavljanja na referendumu. Posvetovalni referendum o sprejetju zakona, za kar gre tudi v tem primeru, mora poleg tega vsebovati vprašanje, ki je tako jasno, da je mogoče nesporno določiti vsebino bodoče zakonske ureditve, za katero je razpisan posvetovalni referendum. Če referendumsko vprašanje ni jasno ali pa ni dovolj jasno, ni mogoče ugotoviti prave volje volivcev. Zato je tako vprašanje ne le v neskladju z načelom pravne države, ampak v povezavi s 87. členom tudi z načelom zakonske ureditve pravic in obveznosti.

Zakonodajno-pravna služba je v samem zaključku svojega pisnega pravnega mnenja poudarila, da gre pri posvetovalnem referendumu tudi za moralno, etično in pa filozofsko vsebino. Zato je seveda še posebej pomembno, da je referendumsko vprašanje jasno in da ni nobenega dvoma o tem, kaj vprašanje obsega in čemu bodo volivci, če bo razpisan referendum pritrdili ali zavrnili z izjavljanjem na referendumu.

Glede na vse navedeno je po mnenju Zakonodajno-pravne službe referendumsko vprašanje v neskladju z drugim 44., 87. členom Ustave ter prvim odstavkom 184. člena Poslovnika Državnega zbora. Hvala.