Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem. Poslanke in poslanci iz poslanskih skupin koalicije smo 7. 3. vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, in smo na podlagi Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi predlagali vprašanje, ki se glasi, ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo za ali besedo proti. Ne gre za neko novo poimenovanje evtanazije oziroma kakršne koli druge pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Prvič se je o tem v slovenski javnosti začelo govoriti že leta 2018, ko sta željo po izvedbi takega postopka javno izrazila gospod Janko Pleterski in gospa Alenka Čurin Janžekovič. Od tega časa dalje se je s, to je aktivno na tem področju delovalo društvo Srebrna nit. Obstoječa slovenska pravna ureditev evtanazijo in pomoč pri samomoru ne omenja izrecno, vendar pa je njuna prepoved jasna in izhaja iz kazenskopravne zakonodaje in v bistvu kriminalizira tako pomoč pri samo usmrtitvi v obliki kot tudi kot tudi evtanazijo. Poznamo pa v slovenskem pravnem redu dve pravici, v okviru katerih se lahko pacient sam odloča o lastni smrti in sicer pravica do zavrnitve zdravstvene obravnave in pravica do vnaprej izražene volje pacienta in v okviru teh dveh pravic lahko pacient odkloni vse zdravstvene posege, tudi tiste, ki neizbežno vodijo v njegovo smrt. Obe ti pravici sta v veliki meri utemeljeni na 51. in 35. členu Ustave. Iz 35. člena Ustave Republike Slovenije izhaja tudi pravica do odločanja o lastnem življenju, saj določa, da je posameznik svoboden, da lahko svoje življenje avtonomno kroji skladno s svojimi prepričanji in ideali. Mi menimo, da bi v nadaljevanju, v kolikor bi bil referendum pozitivno sprejet oziroma bi večina ljudi glasovala pozitivno, da bi zakon, ki bi uzakonil pravico do pomoči pri prostovoljnem življenju, omogočil vsem doslednejše uveljavljanje njihovih vrednot tudi ob koncu življenja ne bi pa v ničemer kratil pravico vseh drugih, ki na primer nimajo želje po pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, na primer. Z vidika neke etike gre tu za vprašanje, za neko kolizijo dveh nadzorov. Etiko, ki je pod vplivom predvsem religioznih teorij in neke sodobne tokove, ki poudarjajo predvsem liberalno avtonomijo posameznika in prve, na katerih temelji tudi zdravniška etika in kodeksi zdravniške etike, determinira predvsem nek medicinski paternalizem, ki izhaja iz prepričanja, da je zgolj zdravnik tisti, ki ve, kaj je za pacienta dobro. Po tem pristopu se pacient obravnava in zreducira na nek objekt, o usodi katerega odloča zdravnik. Na drugi strani pa so, prevladujoče družbeno prepričanje, bolj temelji na nekem liberalnem avtonomnem odločanju vsakega posameznika, ki lahko odloča o usodi svojega telesa in vseh posegov vanj. Osnovna ideja je, da pacient ni več samo prejemnik zdravljenja, ampak v procesu zdravljenja tudi aktivno sodeluje in po informiranju s strani zdravnika samostojno sprejme svoje odločitve.

V kolikor bi do tega referenduma prišlo in bi bil tudi potrjen, bi se Slovenija pridružila skupini v tem smislu naprednih držav, kot so Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Švica, Španija, Avstrija, Nova Zelandija, Avstralija, tudi marsikatera država Združenih držav Amerike. Vse te so že uzakonile pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Njihove rešitve so različne, vse pa nekako temeljijo na tem, da mora obstajati neka fizična, fizični razlog v smislu hude bolezni ali poškodbe. Ki se demonstrira v nekem neznosnem trpljenju za tega posameznika.

Zakaj se nam zdi zdaj primeren čas za to, da postavimo tako vprašanje na referendumu? Razvoj tradicionalne medicine pomeni, se, zdaj že, pred, rezultati tega razvoja je podaljšanje življenjske, pričakovane življenjske dobe, kar posledično pomeni, da vse več ljudi umre zaradi nekih različnih kroničnih degenerativnih bolezni in trpljenje, ki ga lahko doživljamo ob koncu in ki ga prinašajo te bolezni, so tisto, kar predstavlja največji strah umirajočih oziroma na to kažejo tudi vse ankete, ki so bile opravljene v preteklosti. Zato se nam zdi potrebno, da vprašamo, da izpostavimo to vprašanje s katerim in z rešitvijo, z ustrezno ureditvijo bi lahko vsakomur zagotovili nekako uteho v zavedanju, da bo lahko sam odločal o koncu svojega trpljenja in se tako odločil za smrt, skladno s svojimi osebnimi prepričanji. Menimo tudi, da gre za stvar dostojanstva. In če lahko v naši družbi razumemo in spoštujemo dostojanstvo ljudi v življenju, potem moramo sprejeti in spoštovati tudi dostojanstvo ob smrti, gre pa vsekakor za vprašanja, ki so, ki terjajo neko širšo družbeno refleksijo, so zapletena in se pogosto vrtijo okoli etičnih, medicinskih, pravnih, moralnih vidikov, zato menimo podpisniki, da je prav, da v skladu z demokratičnim, demokratičnimi načeli v naši družbi zagotovimo možnost odločanja vsem ljudem v naši družbi in to je tudi razlog, zakaj smo vložili pobudo za razpis tega posvetovalnega referenduma in zato tudi predlagamo, da ta razpis posvetovalnega referenduma podpremo.

Hvala.