Hvala lepa.

Gospod Horvat, najprej vam. Jaz mislim, da ste se tu zmotili, pa ste gledali Slovaško. Ta milijarda 113 je Slovaška, tako, samo za občutek. Slovenija je dolga leta plačevala v EU na letni ravni približno 400 milijonov evrov, 400 milijonov evrov smo približno plačevali. Potem smo imeli pa svojo kohezijsko ovojnico pa kmetijsko ovojnico in potem je bilo odvisno od dinamike črpanja, koliko smo posamezno leto v bistvu dobili iz Bruslja, ampak smo neto plačnica, tako da to je bilo. Potem je pa šlo, potem so pa na podlagi teh istih virov se naša vplačila v proračun EU s 400 milijonov recimo v letih 2016, 2017, 2018 je bilo vse na ravni 400 milijonov, v letu 2019 smo morali dati 500 milijonov, leta 2020 smo dali 526 milijonov, v letu 2021 600 milijonov, 628, in v letu 2022 že čez 700 milijonov. Se pravi, dejansko smo prišli z nekje letnega 400 milijonov zdaj na 700 milijonov. Kaj je razlog za to? Razlog za to je, da nam enostavno pač... Kot prvo, torej, ključna razlika, ki se je zgodila, je pri carinah. Carina kot lasten vir, je ureditev taka, da kolikor carin pobereš, jih v bistvu daš v Evropo, samo zadržiš za sebe ta manipulativen strošek, ne vem, 20 ali 25 % od vseh pobranih carin in v bistvu to potem imaš kot en tak pass through, da daš v Evropo. Tako da to je tisti glavni razlog. Lani je bilo že pod, lani je bilo nekje pod 700 milijonov, in dejansko ta gro razlika, ki je nastala pri tem plačilu, je dejansko iz naslova, koliko teh carin poberemo. Ne vem, ali to smem naglas reči, kolikor pač tovorov pride tja v Luko Koper, nekih avtov, in tisto potem je bilo prav v letu 2022 tako velik tovor, takrat smo pobrali carine na vse tisto, kot Slovenija smo potem morali toliko več carin plačati, kot tradicionalne lastne vire v Evropo. Tako da ostali viri so relativno, tako kot nam raste BND v primerjavi relativno z drugimi državami, tak delež potem na podlagi tega vira vplačujemo, in isto za DDV. Tako da naši ti deleži so nekaj porasli tudi potem, ko je bil ta nov vir iz naslova reciklirane plastike. Ampak, tako kot ste gledali, verjetno to tabelo iz gradiva, je zdaj dejstvo, če bi se uvedli neki novi viri, mogoče ti trije ali pa dva od teh treh ali pa eden, potem bi se obstoječi viri razbremenili za ta delež, kot bi ga prispevali ti novi viri. In v bistvu, kot ste tudi sami ugotovili, seveda znamo izračunati in smo izračunali, kateri vir nam je manj ugoden, bolj ugoden, ker če se države - to pa že malo tudi v bistvu na gospoda Gladka nanaša -, in če se države ne bodo zmenile, če ne bo nekega konsenza, kaj ja, kaj ne, če ne bo dovolj soglasja za nove vire, potem bomo pač obstali ob obstoječih virih, bo enostavno pač treba iz obstoječih virov zbrati toliko več. Zato, ker ta instrument, ki ga je Evropska komisija uvedla kot odziv, kot političen odziv na korono, je bilo, dejansko ni bilo prvič, da se je Evropska komisija zadolževala, bilo pa je prvič, da se je v taki dimenziji zadolževala, da je to zadolževanje sicer na zelo dolgi rok, da se bodo pač te obveznosti do 2058, mislim, da je treba to vrniti, ampak nekje do leta 2028, ko se bo pač sprejel ta nov dogovor, ko se bo začelo odplačevati te obveznice, je dobro, da se sprejme oziroma ne, da je dobro, je treba sprejeti nov dogovor. Če ne bo konsenza za nove vire, potem bomo ostali pri obstoječih virih, samo da bo ponder enostavno toliko večji, kolikor bo treba poleg redne letne porabe EU proračuna še dati za izplačilo teh obveznic oziroma drugih instrumentov, s katerimi so se zadolževali.

Glede tega, koliko je pa lahko Slovenija uspešna, je pa tako, da se vedno iščejo neke koalicije, vedno imaš večjo možnost za uspeh, če se povežeš z enako mislečimi. Tako da tu bi pa kaj več kot toliko težko povedala. Hvala.