Spoštovani, hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Dovolite mi, da vam za začetek čisto na kratko predstavim sploh, kaj je ta lasten vir sredstev Evropske unije. Glavni viri prihodkov proračuna EU so so prispevki držav članic. Proračun EU je načelno na letni ravni uravnotežen sistem in sicer proračunske odhodke vsako leto določa Evropska komisija v sodelovanju z državami članicami v okviru dogovora o večletnem finančnem okviru, medtem ko so pa proračunski prihodki določeni v okviru sklepa o lastnih sredstvih, to je pa predmet današnje obravnave.

Trenutno obstajajo štirje viri lastnih sredstev za proračun EU. Prvi so tradicionalna lastna sredstva oziroma, če prevedem, to so predvsem carine, potem so prispevki držav članic, ki se izračunajo na podlagi davka na dodano vrednost. Tretji vir, ki je najpomembnejši oziroma ima največjo težo, je, so prispevki držav članic na osnovi bruto nacionalnega dohodka in pa četrti vir so pa nacionalni prispevki na osnovi količine nereciklirane odpadne plastične embalaže, ki jo je ustvarila država članica. Ta zadnji je najnovejši vir. Delež teh virov se med leti razlikuje. Pri čemer pa, kot rečeno, lastna sredstva iz naslova BND, se pravi bruto nacionalnega dohodka, ostajajo tisti glavni vir financiranja proračuna EU.

Zaradi različnih izzivov, zaradi novih potreb, zaradi odhoda ene velike neto plačnice, Velike Britanije, EU praktično od leta 2018 že išče nove vire oziroma pripravlja predloge za posodobitev sistema prihodkov za ta svoj proračun in v tistem vmesnem času so se seveda, se je zgodil še Covid, v okviru dogovora o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021 - 2027, se pravi nova perspektiva, so se svet, parlament in komisija dogovorili o časovnem načrtu za uvedbo novih lastnih virov, z namenom, da se zagotovi odplačilo dolgov, ki so bila najeta za financiranje načrta za okrevanje in odpornost. Tako je komisija decembra 2021 predlagala spremembo sklepa o virih lastnih sredstev, da se uvede sveženj treh novih virov prihodkov, temu so rekli prva košarica novih virov lastnih sredstev in pa pri tem, pri tem predlogu je bil v bistvu dosežen tak omejen napredek, se reče in zato so v bistvu lani junija predstavili posodobljen sveženj novih lastnih virov sredstev, ki spreminja predlog iz decembra, pri čemer upošteva od takrat sprejete dogovore. Glavni dogovor v tem času, ko je bil sprejet, je bil "Fit for 55", se pravi, to so okoljske zaveze in pa nepričakovano, rast cene CO2 kuponov.

In ta sveženj komisije predvideva zdaj tri nove vire prihodkov, in sicer, iz revidiranega sistema EU za trgovanje z emisijami, ki izhajajo iz evropske sheme trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, to je ETS, se pravi ta kratica, ki se kar pogosto uporablja. Potem drugi bi bil vir prihodkov, ki bi bil ustvarjen z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah, tukaj je delovna kratica CBAM in pa nov začasni statistični vir lastnih sredstev, ki temelji na dobičku podjetij. Zaradi nepričakovano visoke rasti cene ogljika, Evropska komisija v prijavi s tem prvotnim predlogom predlaga povečanje vpoklicne stopnje za lastna sredstva iz naslova ETS s prvotno predlaganih 25 na 30 odstotkov prihodkov, ki jih ustvarijo države s trgovanjem z emisijami v EU. Če povem po domače, CO2 kuponi ETS so zdaj prihodki državnega proračuna, zdaj pa, ko se išče nove vire, pač tudi na evropski ravni in zaradi tega, ker je cena kuponov v enem določenem obdobju zelo, zelo močno porasla, so se odločili, da bi bil to lahko en dodaten alternativni vir oziroma, da bi še več pač teh, tega vira bilo namenjenega ne nacionalnemu, ampak evropskemu proračunu. Se pravi, ta..., pričakuje se, da bi ob tem predlogu, da bi bili prihodki za proračun EU v višini približno sedem milijard evrov letno od letos naprej in ta številka naj bi se povečala na približno 19 milijard letno, potem od leta 2028, ko bi se v ta proračun knjižili tudi prihodki iz novega sistema trgovanja z emisijami, ki ima širši zajem, ki zajema še stavbe, cestni promet in dodatne sektorje.

Potem drugi nov vir, ta CBAM, se pravi mehanizem za ogljično prilagoditev, je uveden z zakonodajnim paketom "Fit for 55". Ta je namenjen preprečevanju uhajanja emisij toplogrednih plinov iz EU prek selitve energetsko intenzivne industrije v države z nižjimi emisijskimi standardi. Ta mehanizem, ki se v bistvu, ki nekako se uvaja, bo obdavčil ogljični odtis uvoza v zajetih sektorjih preko uvoznih certifikatov, ki jih bodo morali kupovati uvozna podjetja, z namenom izenačitve s proizvajalci v tistih sektorjih, ki delujejo v EU. Vpoklicna stopnja 75 odstotkov ostaja nespremenjena glede na predlog iz decembra in ta vir prihodkov naj bi od leta 2028 za proračun EU ustvaril približno milijardo in pol evrov na leto. Če povem še to po domače, industrija, ki se z manj okoljsko, torej prijaznimi tehnologijami dogaja izven Evrope in potem je ta izdelek recimo cenejši v primerjavi z izdelkom, ki ga izdelamo po EU standardih, se zahteva pač na meji, ko pride do uvoza takega izdelka, ta dajatev in ta dajatev naj bi bila pač vir evropskega proračuna.

In pa še tretji nov vir je pa nov statistični vir lastnih sredstev. Ta pa temelji na bruto poslovnem presežku podjetij. To je predlagan kot začasen vir. Ta naj bi ga nadomestil prispevek iz okvira za obdavčitev dohodkov "Be fit" in sicer v prehodnem obdobju bi znašal ta prispevek v proračun EU polovica odstotka vsote bruto poslovnega presežka podjetij v EU. Torej to je kazalnik, ki ga Eurostat izračuna na podlagi statističnih podatkov nacionalnih računov. Ta novi vir ni dodaten davek za podjetja, ampak nacionalni prispevek, ki ga bodo plačale države članice na podlagi tega bruto poslovnega presežka, sektorjev vseh finančnih in nefinančnih družb. Se pravi, kot je zdaj vir DDV, pa BND, bi bila pa, če bi bila še ena, bi bil še en vir oziroma pač ta presežek, ki se ustvarja v posamezni državi. Statistični vir bi lahko že od leta 2024 EU v proračunu zagotavljal letne prihodke v višini 16 milijard evrov. Glavni namen teh novih lastnih virov, kot sem v bistvu že omenila, je poplačilo izdatkov instrumenta za okrevanje in odpornost, pa tudi diverzifikacija prihodkov proračuna EU in pa razbremenitev lastnih sredstev na podlagi bruto nacionalnega dohodka.

Ministrstvo za finance je stališče Slovenije osnovalo na podlagi projekcije komisije o vplivu novih lastnih virov na prihodkovno stran proračuna EU in ocene Evropske komisije kažejo, da bi Slovenija v proračun EU plačala 114 milijonov evrov iz naslova ETS vira, 7 milijonov iz naslova mehanizma za ogljično prilagoditev in pa 58 milijonov iz naslova začasnega statističnega vira. Pri tem je pa treba poudariti, da ocene komisije ne kažejo obsega dejanskih plačil, ampak dejansko red velikosti, tako da države znamo oceniti, kaj nov..., kaj novi viri v bistvu pomenijo za nas, glede na obstoječe vire in glede na to, da je zmanjšanje BND vira manjše od povečanja vplačil iz naslova novih lastnih virov, približno za 20 milijonov se pogovarjamo na letni ravni, lahko zaključimo, da so ti viri za Slovenijo relativno manj ugodni, kot če bi ostali kar na tem BND viru.

Pri oblikovanju stališč Slovenije do novih lastnih virov je pomembno tudi ali so ti lastni viri bolj ali manj ugodni od tega BND vira, ki sem rekla, da je pač pretežni glavni delež vplačil Slovenije v proračun EU in, kot rečeno, novi lastni virus so bolj ugodni takrat, kadar bi bil delež po teh vplačilih nižji, kakor je delež za BND. No, in glede na opisani kriterij je ETS, se pravi CO2 kuponi za Slovenijo manj ugoden od BND vira, ker naj bi znašal povprečni delež Slovenije pri novem viru 0,53, medtem ko pri BND pa znaša 0,47. CBAM je recimo bolj ugoden, rahlo bolj ugoden kot BND in še večji, še bolj pa to velja za ta statistični vir na podlagi bruto poslovnih presežkov, torej presežkov.

Torej, po podatkih Evropske komisije so obveznosti Slovenije do proračuna EU približno v višini 1,1 bruto nacionalnega dohodka in Slovenija verjetno tako kot druge države, ocenjuje te predloge za nove lastne vire predvsem s tega vidika, kaj to pomeni za obstoječ sistem, z vidika, poleg tega seveda tudi z vidika pravičnosti, preglednosti in upravnega bremena. Zato Slovenija meni, da so prihodki sheme ETS za proračun, torej za domači proračun, izrednega pomena, ker so ti prihodki eden glavnih virov financiranja našega zelenega prehoda. To so viri za podnebni proračunski sklad, in zaradi navedenega nasprotujemo vključitvi prihodkov ETS v prihodkovno stran proračuna EU. Nova lastna sredstva morajo upoštevati stopnjo razvoja držav članic, finančne potrebe njihovih gospodarstev po razogljičenju. Proučili smo tudi predlagani mehanizem EU za ogljično prilagoditev na mejah in začasni statistični vir na osnovi bruto poslovnega presežka podjetij, ki se zdita pravičnejša, na podlagi predstavljene analize, od vira na osnovi ETS in sta zato primernejša za nadaljnjo obravnavo.

Hvala lepa.