Hvala lepa za besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovani poslanke in poslanci!

Hvala za povabilo na današnjo razpravo o medijskem lastništvu in medijski koncentraciji. AKOS kot konvergentni medijski regulator ima tako ponovno priložnost javno se odzvati na navedbe, da je odgovoren za to, da ni omejeval lastništva medijev in preprečil koncentracije medijskega lastništva. Že odkar so določbe o omejevanju medijskega lastništva in medijske koncentracije v veljavi, to je 23 let, na agenciji prejemamo te očitke za krivdo in odgovarjamo, da na teh področjih nimamo pristojnosti odločanja in da nikoli nismo in tudi trenutno ne vodimo nobenih postopkov o omejevanju medijskega lastništva in medijske koncentracije.

Agencija zgolj sodeluje s pristojnimi organi na tem področju, z zagotavljanjem določenih podatkov s trga, v kolikor smo to s strani organa zaprošeni, zahtevani podatki pa so zaradi zelo zastarele zakonodaje, upamo si trditi arhaične zakonodaje povsem neustrezni in nerelevantni. Agencija je mnenja, da Slovenija potrebuje močne, avtonomne in neodvisne medije, ki spoštujejo profesionalne novinarske standarde, se izogibajo senzacionalizmu in populizmu, medije, ki prispevajo k utrjevanju družbenih vrednot in temeljnih postulatov demokracije, prispevajo k razvoju nacionalne kulturne identitete, spoštujejo človekove pravice, uporabljajo strpni diskurz pri poročanju o marginaliziranih in ranljivih družbenih skupinah ter s svojim delovanjem prispevajo k utrjevanju socialne in pravne države. Agencija odločno proti obravnavi in vzpostavljanju medijev na način deljenja na leve in desne, na tiste, ki podpirajo tako imenovano desno, ali tiste, ki podpirajo tako imenovano levo politično opcijo. Tega ne podpira noben profesionalni novinarski standard v Sloveniji ali v Evropski uniji. Medijem je ustavno zagotovljena svoboda izražanja in razširjanja svojih vsebin, zato je njihova odgovornost do državljanov, da jim zagotavljajo njihovo pravico do obveščenosti na kar se da možen, objektiven in nepristranski način. Nujno je potrebno zagotoviti tudi boljšo zaščito novinarjev in uredništev medijev pred tožbami in drugimi oblikami napadov in izsiljevanja, kar prinašajo zahteve Evropske unije na podlagi novega medijskega regulatornega okvirja, tako imenovanega MFA. Agencija je mnenja, da Slovenija potrebuje novo sodobno zakonodajo o omejevanju lastništva medijev in preprečevanju medijske koncentracije. To ji narekuje tudi pretekli teden v evropskem parlamentu sprejeta uredba oziroma Akt o svobodi medijev, ki državam članicam nalaga sprejetje podrobnejših pravil o oceni medijske koncentracije, ki bi lahko vplivala na pluralnost medijev in njihovo uredniško neodvisnost. Agencija pozdravlja omenjeni akt, opozarja pa tudi, da je potrebno k pripravi podrobnejših pravil na tem področju v Sloveniji pristopiti izjemno previdno. Trenutna pravila o omejevanju lastništva in medijske koncentracije so namreč takšna, da spodbujajo veliko netransparentnost medijskega lastništva in vsaj navidezno lastniško razdrobljenost medijskega trga. Poleg spremembe pravil pa je potrebno nujno upoštevati specifičnost majhnega slovenskega medijskega trga in omogočiti takšne poslovne modele delovanja slovenskih medijskih podjetij, da bodo ti obstali v dobri kondiciji in bodo konkurenčni vedno večjemu številu globalnih tekmecev. Moramo se zavedati, da v Evropski uniji tudi na medijskem področju velja prost pretok blaga in storitev, torej tudi medijskih zato je potrebno poskrbeti, da slovenski mediji z dodatnimi nacionalnimi omejitvami in obveznostmi ne bodo v slabšem položaju napram tujim. Če te dodatne obveznosti in omejitve so in ali bodo na primer razne nacionalne programske kvote in podobno, jih je potrebno dodatno transparentno podpreti.

Na agenciji menimo, da slovenski mediji vendar potrebujejo določene lastniške in upravljavske konsolidacije, saj določeni mediji delujejo na tako majhnih območjih, da so njihovi poslovni modeli delovanja nevzdržni. Zato so dejansko primorani posluževati se neprimernih virov financiranja, bodisi s strani političnih strank ali s strani lokalnih oblasti. Lokalni mediji, na primer v kakšni večji državi v velikosti naše celotne države. Pri nas pa nekateri pokrivajo vasi ali manjša mesta z nekaj 10 tisoč prebivalci.

Kljub vsemu je agencija mnenja, da je ob morebitnih prevzemih potrebno zagotoviti uredniško avtonomijo in neodvisnost prevzetega medija ter druge ukrepe za nadaljnje zagotavljanje vsebin in poslanstva prevzetega medija. Potrebno je zelo jasno določiti ustrezna merila ter zagotoviti potrebne podatke za presojo medijske koncentracije in posledično omejevanje lastništva, saj trenutno v Sloveniji ni takih baz podatkov, raziskav, ki bi to omogočale. Zavedati se moramo, da je za resno presojo na tem področju potrebna velika količina razpoložljivih podatkov in ustreznih drugih resursov za njihovo obdelavo in to je potrebno storiti v naslednjem koraku. Hvala lepa.