Hvala lepa za besedo, spoštovani poslanci, spoštovane poslanke in pa ostali vabljeni, lep pozdrav! AVK smo se vabilu na današnjo sejo odzvali z namenom, da pojasnimo dejansko vlogo AVK kot regulatorja, predvsem v kontekstu obravnave medijev, še posebej zato, ker smo zaznali mnoge napačne predstave o tem, kakšna je vloga AVK še posebej iz področja medijev, kjer smo zaznali, da splošna in politična javnost ni ustrezno seznanjena z njenim delovanjem oziroma pristojnostmi AVK, kot jih določa pristojna zakonodaja, to je ZPOmK-2, Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence v drugi izvedbi. AVK se tako očita, da ni dovolj aktivna, v nekaterih primerih celo pasivna, da ne ukrepa oziroma da ne ukrepa pravočasno in da ne opravlja svojega dela, še celo več, da se izogiba izvrševanju svojih pristojnosti. Ker sem omejen s časom, bom ta splošni del spustil, se bom kar opredelil do naslednjih stvari. Bistveno je, da agencija izvaja nadzor nad vsemi tržnimi dejavnostmi v Republiki Sloveniji in ne samo na določenem področju, kot jih to izvajajo recimo nekateri drugi regulatorji; AKOS, Agencija za energijo. Agencija za trg vrednostnih papirjev in pa drugi organi.

V zahtevi za sklic seje tega odbora se je večkrat pojavil termin pluralnost medijev, medijske koncentracije, ki pa so termini sektorske regulacije na področju medijev, na katerem pa AVK seveda nima nikakršnih pristojnosti. Glede same vloge AVK pri nadzoru medijev bi seveda najprej poudaril, da se AVK nikakor ne izogiba svojim pristojnostim na področju medijev, seveda pod pogojem, da se v skladu z novim našim krovnim zakonom ZPOmK-2, a jih seveda izvršuje v drugačni luči, kot bi si to želela laična javnost in pa seveda tudi politika. Samo za primer naj navedem, da smo presojali tudi skladnost medijskih koncentracij s pravili konkurence. Se pravi, koncentracije v tem primeru pomenijo združitev Slovenija broadband, to je Pro Plus, kjer ni prišlo do soglasja, potem imamo koncentracijo Dnevnik, Večer leta 2018, Delo, Dnevnik, Večer, Izberi leta 2020, FMR Delo 2015, Medox, BDH, Delo prodaja 2023, Dober večer, ČZP Večer 2014 in pa Nova TV 2017. Seveda bomo tudi vse koncentracije, ki izpolnjujejo pogoje, po …tudi v prihodnje obravnavali in pa seveda o njih odločali. Agencija lahko presoja, v tem smislu lahko agencija presoja zgolj združitve podjetij, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje. Najprej je to ekonomski pogoj, ker mora prevzeto podjetje v prejšnjem poslovnem letu presegati promet 1 milijon evrov da bomo razumeli, zakaj ne presojamo vseh malih združitev ter prevzemnik skupaj s podjetji, z vsemi podjetji v skupini v višini 35 milijonov evrov. Glede na naš trg takšnih medijev ni prav veliko in se presoja pa ZPOmK-2 lahko ustavi že pri tem ekonomskem pogoju. Drugi pogoj pa je pravni pogoj, kjer mora priti do spremembe kontrole v upravljanju podjetja. In ta pogoj ni dosežen takrat, kadar je recimo lastništvu razdeljeno na več družbenikov delničarjev, kjer pa nobeden od deležnikov ne izvaja kontrole. Da bo še naprej jasno, ti pogoji so strogo določeni, usklajeni z evropsko zakonodajo s področja združitev oziroma koncentracij in so opredeljeni po skrbnih izračunih glede na specifično stanje v Sloveniji. Se pravi, to si nismo izmislili mi, ampak so se izračunali ti pogoji. In le v kolikor sta izpolnjena oba pogoja, lahko AVK presoja posamezno koncentracijo in tudi v tem primeru AVK nikakor ne bo presojala koncentracije z vidika pluralnosti, umeščanja v medijski prostor, politične vsebine in pa ali pa uravnoteženosti.

Še enkrat, AVK ni sektorski regulator za medije in je politična usmerjenost medija ne sme in je ne zanima, saj to ni standard po konkurenčno pravnih pravilih, temveč lahko presoja zgolj in samo konkurenčno pravne vplive na posameznem trgu. Še dalje. Tudi če podjetje na trgu presega 40 % tržnega deleža, se pravi na posameznem trgu to avtomatsko in tudi s tem doseže domnevo za prevladujoč položaj na trgu. To samo po sebi še ne pomeni, da je s tem karkoli narobe. Takšno podjetje pa mora prevladujoč položaj tudi zlorabljati, da lahko štejemo, da gre za kršitev. Na trgu seveda pa mora delovati. z večjo mero skrbnosti. Agencija vsak trg, med njimi tudi trg medijev, obravnava v svojih postopkih, v kolikor se na tem trgu pojavijo aktivnosti, ki jih opredeljuje ZPOmK(?), naš krovni zakon in ki s tem daje agenciji pristojnost za njeno ravnanje. To so recimo zaznave domnevnih omejevanj konkurence, kot zloraba prevladujočega položaja podjetja na trgu ali domnevni nedovoljeni sporazumi med konkurenti. Kar je seveda najbolj znano pod terminom karteli. V kolikor AVK pridobi dovolj indicev, da gre za domnevno omejevanje konkurence. Da ne gre, da gre sklepam overjen(?) postopek ali pa ne. AVK je v preteklih letih tudi pregledal domnevno nepriglašene koncentracije na področju medijev, vendar pa pri tem ni zaznal omejevanj konkurence ali pa nepriglašenih koncentracij v okviru našega zakona. Pri tem pa opozarjamo oziroma poudarjamo, da samo lastništvo medijev brez pravno dokazljivega izvajanja kontrole nad posameznimi podjetji oziroma drugimi odvisnimi podjetji v skupini samo po sebi ne izkazuje izvajanja kontrole po ZPOmK-2(?), saj se izvajanje kontrole opredeli kot posamična ali skupna kontrola nad nekim podjetjem, v kolikor ima seveda izvajalec kontrole dokazljivo možnost sprejemanja strateških poslovnih odločitev, kot so imenovanje višjega vodstva, priprave poslovnega in finančnega načrta, investicijskega načrta, in pa ostalo in tukaj je še bistven del, zgolj povezanost med več lastniki posameznih medijskih podjetij na podlagi sorodstvenih vez ali na podlagi poznanstva samo po sebi ne zadošča za ugotovitev izvajanja kontrole. Saj je treba nedvoumno dokazati, kdo od teh je neposredno ali posredno izvaja skupno ali pa posamično kontrolo nad določenimi podjetji. Pri tem velja seveda omeniti tudi nadalje, da ima sodišče visoke dokazne standarde, zlasti v primeru dokazovanja povezanosti med fizičnimi osebami.

Pomembno je razumeti, da AVK ne presoja in nima pristojnosti vpliva na uredniško politiko v medijih, saj gre v tem primeru za specifično sektorsko področje kultura oziroma mediji in pa kot že povedano, je pojem koncentracije določen, opredeljen v ZPOmK in je pa usklajen tudi z uredbo Sveta 1139/2004, tako da nismo neka izjema v medijskem, v tem prostoru v Evropi. Agencija izvaja svoje aktivnosti redno, vendar pa lahko svoje pristojnosti izvaja zgolj v skladu s svojo področno zakonodajo in ne na podlagi drugih sektorskih oziroma področnih zakonov, zato seveda zavrača vse navedbe o pasivnosti in o ne opravljanju svojih temeljnih nalog, kar negirajo tudi letna poročila AVK, ki so objavljena na spletni strani. Vsekakor pa AVK ni pristojna za preprečevanje koncentracije lastništva v medijih, ki pa bi izvirali iz naslova pluralnosti medijev.

In še nekaj v zvezi z, v zvezi s predlogom sklepa v 2. točki. AVK ne sme in ne more sprejemati specifičnih navodil s strani Vlade, lahko, lahko, Vlada lahko izda zgolj splošna pravila politik, ki pa niso povezana s sektorskimi raziskavami ali posamičnimi postopki, ki jih vodi agencija.

Hvala lepa.