Hvala lepa za besedo.
Lep pozdrav vsem!
Najprej moram protestirati, predsednica, ker niste vabila vseh tistih, ki smo jih mi predlagali; ne vem, zakaj. Večkrat smo že imeli dileme o tem, ali se koga vabi ali ne. Jaz mislim, da če predlagatelj ocenjuje, da bi nekdo lahko osvetlil problem in ga zato da na seznam vabljenih, mislim, da bi bilo korektno, da jih povabite, ne pa da samovoljno odločate in ocenjujete, kdo bi lahko pač osvetlil problem, v zvezi s katerim smo zahtevali izredno sejo. Jaz mislim, da to ni vaša pristojnost. Ko sem sama vodila kakšen odbor, nisem nikoli delala tega, da nisem vabila tistih, ki so jih predlagatelji predlagali. In predlagam, da sami ravnate tudi tako in ne da vi odločate, kdo je primeren, da pride in predstavi svoje mnenje, in kdo ne.
Zdaj pa na temo Lastništvo medijev v Sloveniji in koncentracija medijskega prostora. Na to temo smo se sestajali že večkrat, stvari se pa samo poslabšujejo, namesto da bi se izboljšale. Kakovostni mediji so nosilci kulture in njeni soustvarjalci in so nenadomestljivi kot izvajalci pravice javnosti do obveščenosti, pomembni pri razvijanju nacionalne in kulturne identitete ter slovenskega jezika, utrjevanju temeljnih družbenih vrednot, kot so človekove pravice, demokratičnost in strpnost, za razvoj izobraževanja in znanosti, za uveljavljanje kulture javnega dialoga ter utrjevanje pravne in socialne države. Družba lahko kakovosten medij oblikuje samo z zagotavljanjem pluralnosti v medijskem prostoru, torej z zagotavljanjem različnosti medijske ponudbe, ki mora temeljiti na številnih neodvisnih in avtonomnih medijih. Kljub temu, da je v Sloveniji lastništvo medijev zaradi zaščite pluralnosti in raznovrstnosti medijev in medijskih vsebin omejeno z zakonom o medijih. Različne raziskave vedno znova ugotavljajo visoko tveganje na področju koncentracije medijev ter komercialnega in lastniškega vpliva na medije, kar nakazuje na potrebo po boljšem nadzoru ustreznih organov, da bi preprečili sporne prevzeme in združitve, predvsem zaradi nadaljnjega razvoja koncentracije medijev in pomanjkanja regulativnih ukrepov, ki bi jih zagotovili, da na uredniško vsebino ne vplivajo lastniki ali oglaševalski interesi. Prva večja raziskava medijskega prostora z vidika njegove pluralnosti, prevladujočih vrednostnih obrazcev in povezanosti s politiko je bila opravljena leta 2002 s strani Zavoda za oživitev civilne družbe z naslovom Medijska konstrukcija realnosti. Ugotovljeno je bilo, da je slovenski medijski prostor v svojih političnih in ideoloških preferencah izrazito enostranski, torej, da podpira tranzicijsko levico, se pravi politične stranke in skupine, ki so naslednice nekdanjih družbenopolitičnih organizacij. Inštitut za strateške in razvojne analize je v svoji raziskavi Stanje medijskega pluralizma v Sloveniji leta 2006 ugotovil, da kljub solidni strukturi razvitosti medijskega prostora obstaja precejšen deficit v smislu pomanjkljive mnenjske nazorske diferenciacije in raznovrstnosti. V letih 2007 in 2008 so na Fakulteti za uporabne študije v Novi Gorici v raziskavah Študija medijske svobode in avtonomije medijskega prostora v Republiki Sloveniji ter medijska svoboda v Sloveniji ugotovili, da pritiski na medije nedvomno obstajajo, na način, da lahko v določenih primerih pomembno vplivajo na njihovo delovanje. Pokazalo pa se je, da so ti pritiski mnogoteri, da prihajajo tako s strani politike kot s strani lastnikov medijskih hiš, pa tudi s strani samih novinarskih kolegov. Zadnja in najbolj aktualna raziskava je bila opravljena v letu 2020 s strani Fakultete za medije, z naslovom Raziskava medijske krajine. Ključne ugotovitve so, da ima večina obravnavanih medijev prepoznavno politično in nazorsko noto, da leva stališča prevladujejo nad desnimi. To še posebej velja, če upoštevamo doseg posameznih medijev, saj so tisti, ki so na vrhu spremljanosti, bolj naklonjeni levi politični opciji in pogledom, ki v slovenskem prostoru veljajo za levo usmerjene. V tem smislu lahko rečemo, da ima levi pol slovenske politike precej močnejšo oporo v medijskem prostoru, kot to velja za desni pol. Za zagotavljanje medijskega pluralizma je nujna svoboda medijev, torej njihova avtonomija, brez pritiskov ekonomske moči. Da mediji opravijo svojo vlogo v demokratični družbi, pa je odvisno tudi od lastnikov medijev, saj lastništvo medijev in koncentracija medijskega prostora nedvomno vplivata na zagotavljanje medijskega pluralizma in svobodo medijev. Slovenska zakonodaja koncentracije medijev ne dovoljuje, a je v zadnjih letih z različnimi manevri prišlo do koncentracij, ki jih ne bi smelo biti. V Sloveniji so tako lastniki slovenski državljani ali tujci, ki pogosto nimajo nič z mediji, ampak je njihova osnovna dejavnost z drugih področij, denimo gradbeništvo. Med lastniki najdemo že obsojene podjetnike, razne sklade iz tujine, pri mnogih pa je lastništvo skrito oziroma se dejanski lastniki skrivajo za slamnatimi lastniki. Ocenjujemo, da pristojni organi ne delujejo v skladu z zakonodajo in zadeve ne problematizirajo, saj sicer do koncentracije ne bi prišlo. Največja koncentracija medijev se že več let pojavlja v povezavi z Martinom Odlazkom. Omenjeni skupaj s svojimi sorodniki obvladuje več kot 60 različnih medijev, svoj medijski imperij pa že vrsto let gradi na združevanju dejavnosti tiska, radia in televizije, kar je še enkrat v nasprotju z veljavnim Zakonom o medijih.
Zgodba, ki se vleče že vrsto let, je decembra lani dobila svojevrsten epilog. Družba Sloventa je takrat od krovnega upravljavca državnega premoženja SDH za 3,6 milijona evrov kupila 30,6 % delež v medijski družbi Salomon, ki jo kljub formalnemu izstopu iz lastništva še vedno povezujemo z Martinom Odlazkom. Kaj vse je Salomon? Gre za skupino, ki se ukvarja s štirimi dejavnostmi: tiskarstvom, ravnanjem z nenevarnimi odpadki, medijsko dejavnostjo in dejavnostjo posredovanja delovne sile. V njeni stoodstotni lasti so družbe Ven 24, Podjetje za informiranje Murska Sobota, Salamon 2000 in Veseljak TV. Poleg tega ima manjšinske deleže v družbah Infonet Media, Mladina, Primorske novice, Radio Krka, Radio tednik Ptuj, RGL in Večer. Mediji, preostali lastniki v teh družbah so tako ali drugače povezani z Martinom Odlazkom oziroma njegovimi sorodniki. Zanimiva je tudi povezava med odhajajočo generalno sekretarko Gibanja Svobode Vesno Vuković, ki naj bi se po poročanju medijev strankarske funkcije preselila v podjetja v lasti Martina Odlazka, in sicer na enega od menedžerskih položajev. Kot vemo, je tam zaposlen tudi nekdanji predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel, ki je poleti 2022 postal direktor Odlazkove družbe Dolenjski list. Prevzel je vodenje podjetja, ki je del medijske skupine Media 24 v lasti družbe Svet 24, katerega lastnica je žena Martina Odlazka Alena Nardini. V skupini Media 24 je še družba Salamon, tiskani mediji Svet 24, Reporter in Novi tednik, radijske postaje Aktual, Radio Celje in Radio Veseljak in spletni portali. Nekateri od teh medijev, družba Dolenjski list je v lasti družbe Eurofit. V tej ima Martin Odlazek 44 % delež, po 8 % delež pa Gašper Odlazek, Domen Odlazek, Nejc Odlazek, Liza Odlazek, Tina Odlazek, Maja in Meta Odlazek. Dolenjski list je večinski lastnik podjetja Salomon, ki izdaja Radio Salomon, športni dnevnik Ekipa ter revije Jana, Vklop zvezde LED, Salomonov glasnik in Salomonov ugankar. Družba je tudi 19 % lastnik podjetja Večer Mediji, ki izdaja časnik Večer. Obenem pa so družbe Salamon, Kurator, Nova in Svet 24 po podatkih Ajpesa z 19,96 in 14,54 % deležem skupaj tudi večinske lastnice Primorskih novic. Odlazek si je sicer za nakup deleža, do katerega je država, natančneje, nekdanja slaba banka DUTB, prišla leta 2019 preko stečaja Odlazkovega podjetja Krater za 2,2 milijona evrov, plačilo izvedel s terjatvami, prizadeval več let. Družba Sloventa je bila edini zainteresirani kupec za ta delež. V pogajanjih in usklajevanjih je SDH dosegel dogovor o prodajni ceni 3,6 milijona evrov, pri čemer sta sočasno dogovorjena tudi umik vseh tožb, povezanih s tem primerom, in prenos vseh tveganj v zvezi s potencialnimi globami Agencije za varstvo konkurence na kupca. Dogovorjeni pa so tudi ustrezni drugi mehanizmi za varovanje pravnih interesov SDH v okviru transakcije, so decembra povedali na SDH. Ocenili so tudi, da je izvedba transakcije s poslovno ekonomskega in pravnega vidika utemeljena, saj so tako finančno ekonomski kot tudi pravni interesi SDH v okviru transakcije ustrezno izpolnjeni.
Ampak problema koncentracije s tem ne rešujemo. V predlogu novega Zakona o medijih, ki je bil podan v javno razpravo decembra 2023, je Ministrstvo za kulturo izpostavilo, da želi s predlogom povečati preglednost lastništva in financiranja medijev. Z zakonom naj bi zaživel tudi tako imenovani medijski razvid, ki naj bi bil narejen po vzoru aplikacije za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji in kjer naj bi bili zbrani podatki o medijih, njihovem lastništvu, financiranju in državnem oglaševanju v medijih. Zakon predvideva tudi posebne postopke, s katerimi naj bi ugotavljali koncentracijo lastništva medijev (citiram): "Na tak način se zagotavlja kar največja transparentnost pri uporabi javnega in državnega denarja in medijski razvid je zgolj eden od mehanizmov, ki bo to omogočal. Sedanji razvid je star že več kot 20 let in nima povezanih baz podatkov, ni aktualen. Zaradi tega smo se odločili, da bomo medijski razvid posodobili in ga spravili v 21. stoletje." (Konec citata.) To je ob predstavitvi predloga povedala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.
Vendar pa kljub visokoletečim besedam predlagani zakon ne odpravlja težav s koncentracijo in transparentnostjo medijev. Na to je bilo opozorjeno tudi v javni razpravi o omenjenem predlogu zakona. Društvo novinarjev Slovenije je tako v svojih pripombah med drugim zapisalo sledeče (citiram): "Glede na to, da vpis v razvid ne bo več pogoj za opravljanje dejavnosti in torej ne bo več obvezen, se sprašujemo, kakšen smisel ima razširjanje nabora podatkov o lastništvu, če pa bo vpis odvisen od dobre volje medija. Po našem mnenju mora biti vpis v razvid obvezen ali pa vsaj pogoj za dostop do sredstev državnih pomoči. Tudi za medije, ki prejemajo druga javna sredstva, kot so na primer lokalni mediji, mora biti vpis v razvid obvezen. Razvid bo imel smisel, če bo v njem vpisanih 99 % vseh medijev. Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina se je zavzel za popolno transparentnost pri delovanju medijev. Glede na to ne vidi razloga za omejitev podatkov o lastništvu v uradnih evidencah na osebe, ki imajo vsaj 5 % lastniški delež oziroma delež v kapitalu oziroma premoženju izdajatelja, ter pričakuje pojasnila v zvezi s tem in razmislek o uvedbi popolne transparentnosti lastništva medijev."
Glede na navedeno menimo, da je razprava o trenutnem stanju glede lastništva in koncentracije medijev ter delovanju pristojnih organov na tem področju zelo potrebna. Organi, ki bi morali preprečiti koncentracijo lastništva medijev so AKOS, AVK in Inšpektorat za medije, ki pa so vsi po vrsti pasivni in ne opravljajo svojih temeljnih nalog. Neučinkovito pa je tudi Ministrstvo za kulturo. Na seji želimo izpostaviti, ali se sploh opravljajo in v kolikšni meri vse naloge, ki so jih ti organi dolžni izvajati, ter ali imamo ustrezno zakonodajo za preprečevanje takih anomalij, vključno s predvidenimi spremembami Zakona o medijih. Od Ministrstva za kulturo tudi pričakujemo, da pripravi in na seji predstavi podrobno analizo lastništva in financiranja medijev v Sloveniji s strani različnih zasebnih in državnih podjetij iz različnih držav ter pregled lastniške koncentracije slovenskih radijskih postaj in njeno skladno s pravnim redom Republike Slovenije. V zvezi s tem predlagamo, da se opravi torej razprava in nato sprejmeta tudi dva sklepa, ki smo jih zapisali v sklic in sicer: prvič; Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da pripravi ustrezno zakonodajo, ki bo preprečevala medijsko koncentracijo, vključno s transparentnim razvidom lastništva in financiranja medijev. In drugič. Odbor za kulturo poziva Vlado Republike Slovenije, da v okviru svojih pristojnosti pozove vse organe, ki opravljajo nadzorstvene funkcije k aktivnejši vlogi pri preprečevanju medijske koncentracije. Zdaj, glede na to, da bomo videli kaj bodo povedali, sicer z ministrstva kakšne analize nismo dobili, kot smo jo recimo na eni izmed prejšnjih sej, ko smo se o tem pogovarjali o lastništvu medijev, predvidevam, da bodo to predstavili zdaj, v kolikor ne bomo pa predlagali tudi sklep, ki bi to naložil ministrstvu. In kolikor jaz vidim, tukaj ni gospoda Lenarta Kučiča, svetovalca ministrice za kulturo za medije, ki je veliko pisal na portalu, mislim, da oštro, o koncentraciji gospoda Martina Odlazka, ki sem jo omenila, tako, da mi je zelo žal, mi smo ga še posebej vabili ravno, zaradi tega, ker je to kar dobro obdelal in razdelal in seveda sedaj kot zaposleni na Ministrstvu za kulturo bi lahko v zvezi s tem tudi kaj ukrenil in naredil tisto kar bi bilo potrebno. Toliko za uvod, pa se oglasim potem še v nadaljevanju.