Ja, lep pozdrav in hvala za besedo. V bistvu se bom opredelila samo do trditev, ki niso navede v dokumentu, sem pa pričakovala, da se bodo v dopolnilni obrazložitvi dokumenta pojavili. Namreč, v zadnjem obdobju, sicer že v daljšem obdobju opažamo izrazita zavajanja v zvezi z obračunom omrežnine pa vendarle v zadnjem obdobju izrazita zavajanja v zvezi s stroški, ki jih prenova obračuna omrežnine povzroča industriji. Zato bi najprej odgovorila kaj je omrežnina. Omrežnina je vir za izvajanje dejavnosti elektrooperaterjev, zato, da lahko zagotavljajo zanesljivo, kakovostno in trajnostno oskrbo z energijo. Omrežje torej nujno potrebujemo vsi in še posebej je zelo odvisna od omrežja tudi industrija. Kaj je temeljno načelo potem pri določitvi tarifnih postavk, kar se odraža v končnem strošku omrežnine pri odjemalcih? Temeljno načelo je, da vsak odjemalec mora plačati toliko omrežnine, toliko stroškov za uporabo omrežij, kot jih s svojim delovanjem omrežju in elektro operaterju za vzdrževanje, razvoj in tako dalje tudi povzroča. In zakaj je prenova obračuna nujna in zakaj se je zgodila sedaj? Vsi v poročilu o stanju na področju energetike vsako leto poročamo in nazadnje sem poročala za leto 2022, da je že 92 merilnih mest v Sloveniji opremljenih z naprednimi merilnimi sistemi. Do leta 2025 je načrt distribucije, da bo to do konca 2025, da bodo vsa merilna mesta opremljena z naprednimi merilnimi sistemi. To je nekdo plačal, to je plačal vsak odjemalec skozi omrežnino. Seveda napredni merilni sistemi niso namenjeni zgolj daljinskemu odčitavanju, namenjeni so predvsem zagotavljanju podrobnih merilnih podatkov o rabi energije in omrežij za vse odjemalce. In sedaj imamo podrobne merilne podatke tudi za skupino gospodinjskih odjemalcev, malih poslovnih odjemalcev, kamor sodijo obrtniki in tudi kmetje in na podlagi tega je prišlo do potrebe po prenovi obračuna, tako da bodo tudi te skupine odjemalcev, torej gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačevali omrežnine toliko, kolikor omrežje dejansko uporabljajo. Sedaj omrežnino plačujejo na podlagi moči, dogovorjene v soglasju za priključitev, po novem bodo na podlagi podatkov, ki jih imajo elektro operaterji, plačevali omrežnino glede na njihovo dejansko rabo. Navedeno industrija, ki je priključena na srednjo in visoko napetost, plačuje že sedaj. Kaj to pomeni za gospodinjstva - in naj poudarim, imamo jih 860 tisoč gospodinjskih odjemalcev - in kaj to pomeni za mali poslovni odjem - tudi teh ni malo; industrija ni samo velika industrija, industrija predstavlja 160 tisoč odjemalcev in med njimi je učinek prenove obračuna omrežnine različen? Torej za 860 gospodinj..., 860 tisoč gospodinjskih odjemalcev ter veliko število malih poslovnih odjemalcev, med njimi obrtnikov in kmetov, je prenova obračuna zelo ugodna in se odrazi v nižjih letnih stroških iz naslova omrežnine, in to ravno zato, ker imamo sedaj podrobne merilne podatke o njihovi rabi. Podrobne merilne podatke o rabi industrije smo imeli že prej, ampak ker nismo imeli za gospodinjstva, so gospodinjstva plačevala več, lahko rečemo glede na rabo preveč, ampak nismo imeli podatkov. Te podatke imamo sedaj in posledično je industrija plačevala premalo. In zaradi prenove obračuna seveda, če bodo gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačevali manj in tudi določena industrija na srednji napetosti manj, bo nekdo plačal več, ampak ne tako izrazito več kot zavajajoče navajajo v člankih in kot je bilo izrazito zavajajoče povedano tudi danes. Zakaj ne more do tako velikega učinka priti? Zato, ker enostavno omrežnina, ki jo moramo pobrati od odjemalcev, oziroma stroški, ki se pokrivajo iz naslova omrežnine, že pet let, torej že do sedaj tri leta in tudi, že sedaj dve leti in naslednja tri leta ostajajo na enakem nivoju. To nazorno kaže, da ne more priti do 360 % dviga pri nekom ali pa do 1100 % dviga pri nekom, kar je že navajala Gospodarska zbornica. Zakaj so ti podatki o teh dvigih zavajajoči? Zato, ker se uporablja najdražji časovni blok pri obračunu, pri obračunu stroškov omrežnine, ki je zgolj ob delavnikih v določenem časovnem obdobju in samo v zimski sezoni, ki traja štiri mesece. In zato pride do manipulativnega obračuna na podlagi najdražjega časovnega bloka, ki je res izrazito drag, saj, saj daje cenovni signal, da je omrežje takrat najbolj obremenjeno. In tisti, ki ima možnost, ima priložnost da ali z naložbami v nove tehnologije kot so tudi hranilnike, sončne elektrarne, in tako dalje ali z naložbami v pametno vodenje energetskih, svojih energetskih naprav znižuje ta strošek. Kaj s tem povzroči? Povzroči zniževanje konice, torej konične obremenitve v omrežju, to je pa ključen signal za potrebne naložbe v omrežja. In če pogledamo nacionalni energetsko-podnebni načrt in če pogledamo razvojne načrte predvsem distribucijskega operaterja pa tudi prenosnega, bomo v naslednjih desetih letih potrebovali več kot dvakrat več sredstev za naložbe; to je ocena, ki temelji na tem, koliko več električne energije bomo porabili. Povečana raba električne energije se odrazi v konični obremenitvi omrežja in če bomo to konično obremenitev lahko razporedili v obdobja, kjer ko je omrežje manj obremenjeno, bomo na dolgi rok lahko bolje obvladovali te stroške in zagotovili učinkovit zeleni prehod, torej bomo morda namesto treh, potrebnih treh milijard pa pol lahko porabili za potrebne naložbe v omrežja nekoliko manj ali pa precej manj in to se bo odrazilo na končnem strošku pri vseh odjemalcih in tudi pri industriji. Zato je prilagajanje odjema in uporabnik z vidika zelenega prehoda, v ospredju. Naj še poudarim, da industrija, za katero se navaja in ki je tukaj v članku, ki je bil citiran, so omenjena tri, štiri podjetja; tudi Gospodarska zbornica je pripravila analizo vpliva omrežnine na zgolj 60 podjetjih od skupno 160 tisoč poslovnih odjemalcev. Naj poudarim, da je omrežnina predstavlja zelo majhen delež v končnem strošku oskrbe z energijo, za katerega je tudi že gospod Mrvar povedal, kakšen je glede na skupne stroške teh podjetij, recimo pri intenzivni industriji predstavlja omrežnina v končnem strošku oskrbe z električno energijo danes 3,5 % do 4 %. Če pogledamo podatke Eurostata, sodimo med države, kjer je omrežnina druga najnižja med evropskimi državami in daleč pod povprečjem Evropske unije, ravno zato, ker so poslovni odjemalci, kljub temu, da so bili merjeni, ampak ker drugi niso bili merjeni, plačevali premalo. Tudi ko bodo plačevali na podlagi prenove obračuna več, bomo še vedno precej pod povprečjem Evropske unije in že podatek, da omrežnina predstavlja v končnem strošku oskrbe zgolj 3 % do 4 % popolnoma nazorno kaže, da kljub temu, da pride do povišanja tega deleža tudi za 100 %, pri nekaterem bo to še zmeraj predstavljalo 4 do 5 ali 6 % v končnem strošku oskrbe z energijo In popolnoma jasno je, da nobeno podjetje od teh podjetij svoje konkurenčnosti ne more graditi na tako malem deležu stroškov, ki pa ga lahko s pametnim obvladovanjem svoje proizvodnje, če je to možno tudi zniža ali pa znižuje potrebne bodoče stroške. Zato trditve, da recimo eno podjetje Iskra ne more izračunati svojega stroška iz naslova obračuna je izrazito zavajajoče, še dodatno. Zakaj? Namreč, vsa ta podjetja so že danes obračunana na podlagi doseženih moči in že danes se seveda moč, ki jo dosegajo, pomnoži s tarifno postavko, ki jo določi agencija. In sedaj imamo dve tarifni postavki. Sedaj jih bomo imeli na nivoju sezone štiri tarifne postavke, tarifne postavke so določene popolnoma znane, podjetja poznajo svoje poslovanje in si to absolutno znajo izračunati. Za to trditev, da je preveč neznank, da bi si to izračunali, je popolnoma iz trte izvita. Če je za koga novost, je novost za gospodinjske odjemalce in male poslovne odjemalce in ravno zato za te odjemalce ob pravičnejši porazdelitvi in njihovim nižjim letnim stroškom uvajamo še dveletno prehodno obdobje, ki ga industrija ne potrebuje, ker so bili že sedaj merjeni, gospodinjski odjemalci niso bili merjeni in v tem dvoletnem obdobju bomo šli nasproti gospodinjskim odjemalcem in malim poslovnim odjemalcem, kjer jih bomo seznanjali z novostmi, s priložnostmi in tudi z njihovimi stroški oziroma potencialom, ki ga imajo pri zniževanju moči, ki vplivajo na njihove končne stroške. V tem članku, ki je bil citiran, kjer so navedena, to je bilo včeraj v Financah, zavajajoče trditve, izrazito zavajajoče trditve. Omenjena so 3, 4 podjetja, se pa verjetno namerno spusti podatek, da mnoga podjetja že vlagajo v nove tehnologije, da so že ugotovila, kaj je njihov potencial, in v to verjamemo, saj imamo v Nacionalno energetsko podnebnem načrtu popolnoma jasno navedeno, kaj so te nove tehnologije in tudi danes je bilo povedano, naložbe v hranilnik so ključen vidik tega. Lahko pomagajo pri zniževanju stroškov, lahko pomagajo pri sodelovanju na trgih in lahko pomagajo, pomembno, pri obvladovanju v svojih stroškov, še posebej pri industriji, ki je zagotovo, tega ima tudi kapital, da vloži v tovrstne tehnologije in znanje in ljudi, da lahko tudi obvladuje potem svoje stroške. Zato je pa dejstvo, torej, če se pa tukaj omenja se Nemčija, recimo, da ima Nemčija probleme in kaj se vse tam dogaja in konkurenčnost gospodarstva in tako dalje, pa naj še z vidika omrežnine omenim Nemčijo. Nemčija je namreč to, kar mi uvajamo sedaj zamudila in v januarju je bilo, tudi številni članki so bili na to temo, Nemčija se že sooča z izrazitimi obremenitvami v omrežjih, ima pospešeno priključevanje novih tehnologij, pospešeno priključevanje toplotnih črpalk in Nemčija je, ker je zamudila s prilagoditvijo obračuna in ozaveščanje ljudi, da s svojimi navadami lahko ljudi, tudi industrija s svojimi navadami, pomembno prispevajo k razbremenjevanju omrežja, je sprejela ukrepe, da prisilno znižuje priključne moči, izklaplja določene naprave za primere, ko mora zagotavljati varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo. Mi smo tukaj v prednosti, ker lahko s postopnim prilagajanjem povzročimo ravno to, da bomo, da bomo lahko znižali potrebne stroške v omrežje, ki so evidentni in že ocenjeni kakšni bi naj bili v naslednjih desetih letih, kaj šele potem do leta 2050, ko načrtujemo podnebno nevtralno družbo. In lahko pomembno prispevamo z obvladovanjem stanja v omrežju, s premikanjem konice v obdobju, ko je omrežje manj obremenjeno, da bomo zeleni prehod dosegli hitreje. To mora biti v interesu vseh nas. Še enkrat poudarjam, industrija bo plačala nekoliko več, pa vendarle. Ne toliko več, da bi to vplivalo na njihovo konkurenčnost. Hvala za besedo.