Govor

Aleksander Mervar

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Sem razmišljal kako bi začel ta, bom rekel, moj ekspoze, pa bom rekel, pametne in pravilne odločitve bomo sprejemali samo ob najmanj dveh pogojih, da bomo en drugemu govorili resnične stvari in da ne bomo zelo majhnega vzorca nekih primerov skušali prikazovati kot, bom rekel, celoto. Pa bom nadaljeval mogoče s pozitivno, s pozitivnimi stvarmi, kar se tiče končnih odjemalcev, pa zelo slabo za vse naše nove investicije. Kaj mislim s tem? Imam tukaj podatke za recimo produkte na budimpeštanski Boruhudex 2025, 26, 27, iz 173 evrov lanskega januarja so trenutno cene recimo za leto 2027 70, za prihodnje leto 88 in potem vmes 78. Kaj te cene pomenijo? S takimi cenami, vem kar direktno povem, pa mi naj nekdo dokaže, da nimam prav, niti ene nove investicije ne moremo ekonomsko zagovarjati, niti ena od klasičnih. Seveda je pa dobrodošlo. Isto so recimo podatki kar se tiče Dashed borze, naše VSP v Ljubljani, cena januar, februar, marec letos, cena iz meseca v mesec se znižuje, recimo povprečna cena v letošnjem marcu je bila na tej borzi 67 evrov na megavatno uro, bili smo 14. najcenejši od 27 držav in, bom rekel, v marcu samo 06 procenta povprečno dnevno uvozno odvisni. Napovedujem pa, da bo problem cen, sicer za kupce ne, ampak za proizvajalce v obdobju maj, september, tako pri nas kot v Evropi, se nakazuje, da bo zaradi velikega prirastka inštaliranih moči predvsem elektrarna sončnih in vetrnih elektrarn lahko pričakujemo zelo nizke cene in tudi kdaj kako uro tudi negativna. To je kar se cen tiče.

Ampak tukaj tudi, recimo, ko se kdaj kaj vprašal, ko pišem kak članek, ko govorimo o ceni elektrike, moramo v isti sapi reči, ali govorimo o končni ceni ali govorimo o ceni elektrike. Mene zanima končna cena in tudi gospodarstvo, po moje, tisti, ki zdajle govorimo oziroma končna cena, ker od tiste cene na borzi nima nič, dokler ne vidi računa. Moja ocena je, da v prihodnje bo rasla končna cena, predvsem zaradi tega, ker bomo mogli v enem 15-letnem obdobju financirati zeleni preboj. Se pravi, borzne cene bodo relativno nizke, končne cene bodo pa visoke. Se razumemo?

Državna sekretarka je povedala prej dosti analitično, imava iste podatke, pa nisva eden od drugega prepisovala. Tri odjemne skupine v Sloveniji imajo recimo višje povprečne cene kot je povprečje Evropske unije, seveda gre za elektroenergetsko intenzivno industrijo, ampak teh je takole za to roko, se razumemo, to ni sedaj celo gospodarstvu. Za njih bo treba, tu se pa strinjam z Gospodarsko zbornico, najti neko rešitev. Jaz poznam aluminijsko industrijo v Evropi, ker je bil Eles lastnik Taluma do lanskega leta in Talomova konkurenca je dobivala znatne pomoči tudi preko tako imenovanih indirektnih emisij, konkretno pri nas je to podnebni sklad, ampak to je stvar države, da se bo to odločila. Zaradi njih pričakovati neke prodajne cene, bom rekel, na nivoju lastnih cen proizvajalcev je, bom rekel, bi bila velika narodna gospodarska škoda.

Zdaj pa še en zelo zanimiv podatek, ki ni bil nikoli objavljen, jaz sem ga pa, bom rekel, nastavil ko smo se v okviru krizne skupine, ki jo je vodil magister Kumer, ki je bila tudi državna sekretarka Seršenova, ko smo se matrali cela 2022, kaj v bistvu sploh v Vladi reči, kako, bom rekel, prebroditi, malo smo imeli tudi srečo, da ni bilo redukcije. Vzel sem 100 največjih odjemalcev na distribucijskem omrežju. Med temi ni največjih, se pravi Taluma, železarn. Potem sem šel očistiti in sem izločil vse tisto, kar je vezano na, bom rekel, državni sektor in Petrol, zaradi izjemnega skoka prihodkov sem ga tudi izločil, ker bi mi celo analizo pokvaril. Kaj sem dobil? So pa vsi porabniki v teh treh skupinah kolikor smo mi dražje kot, bom rekel, je podatki Eurostata. Zdaj bom pa povedal primer, prvo bom rekel za leto 2021, se pravi 2021, 2022, zdaj čakam podatke še za Eurostat 22023, bom lahko še tudi zraven dal. V letu 2021 je od teh 58 družb imeli šest družb negativen poslovni izid. V letu 2022 pa sedem nižje prihodke iz poslovanja, v letu 2022 so imeli samo štiri družbe in to vse iz avtomobilskega sektorja. Nižji čisti poslovni izid je imelo pa 21 družb. Za 1,65 % je bila nižja poraba elektrike in za 1,56 nižja priključna moč. Zdaj pa poslušajte, leta 2022 so imele te družbe s 13,23 % oziroma nominalno za 1,8 milijarde večje prihodke kot 2021 in za 26,46 % oziroma za 194 milijonov višji čisti poslovni izid. Razumete kaj govorim? In zdaj še eno stvar bom prej povedal, potem se lahko pa malo igramo. Imamo znane podatke za prvo poletje, bom rekel, za Slovenijo izračunamo razliko, seveda je za, bom rekel, za 13,53 % so bile cene v Sloveniji za te tri velike skupine višje kot leta 2022. Zelo enostavno, ker imam podatke o porabi, sem s to razliko množil in me prav zanima kaj bom ugotovil. Da je poraba rezultat takole, če to preračunam, bodo višji stroški za elektriko 54 milijonov, ampak čisti poslovni izid 2023 bo pa še vseeno za 19,1 % višji kot je bil 2021. Se razumemo? In da bomo vedeli še o kakšnih stroških govorimo, v letu 2022 so imele v povprečno oteženo 2,89 % prihodkov iz poslovanja, so predstavljali stroške porabljene električne energije. Zastopimo o čem govorim? Zato sem prej čisto v uvodu rekel, vem, veliki odjemalci imajo problem, so ga tudi imeli prej, se razumemo. Slovensko gospodarstvo je bilo pameten, ker je večina od njih v 2021, predvsem od HSE, pa od GEN, kupila elektriko po zelo nizkih cenah, med 55 in 60 evrov in glavnino bremena 2022 ali pa bom rekel izgubljenega dobička, ki ga ocenjujem preko pol milijarde je lociranih na HSE pa na GEN. Hvala.