Spoštovana predsednica Odbora za infrastrukturo, spoštovana predsednica Odbora za gospodarstvo, spoštovana kolegica Tina Srše, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predlagatelji seje!

Zdaj, najprej naj ocenim, da ne glede na to, da mogoče izhodišča in poudarki niso povsem enaki, osebno vendarle ocenjujem, da je tovrstna razprava v tem Državnem zboru dobrodošla, tudi zato, ker se nahajamo sredi velikanskih sprememb v našem gospodarskem okolju, manjši del teh sprememb je pogojen s spremembami znotraj Slovenije, bistveno večji in usodnejši pa iz našega širšega gospodarskega okolja in sveta, ki mu pripadamo, in v tem pogledu se mi zdi, da je zelo pomembno, da tudi Odbor za gospodarstvo Državnega zbora pozorno spremlja gospodarska gibanja, da skušamo s kreativno, tvorno, konstruktivno razpravo oblikovati potrebne ukrepe, ki jih naj Vlada uresničuje zato, da bomo okrepili konkurenčnost našega gospodarstva, njegov globalni razvojni domet in izkoristili priložnosti, ki jih ta čas velike gospodarske transformacije, verjetno največje v človeški zgodovini, prinaša. To mora biti namreč naša ambicija. Malo nam bo pomagalo, če bomo gradili na primerjalnih prednostih včerajšnjega dne. Mi se moramo kot skupnost in kot ekonomija usposobiti, da bomo znali pogledati izza kriz, ki jih trenutno živimo, na čas čez deset let in se usposobiti kako in na temelju katerih inputov bomo gradili prihodnjo konkurenčno prednost našega gospodarstva. Nesporno je namreč, da je do pojava energetske krize ključna konkurenčnost slovenskega gospodarstva bila poceni energija. Če pogledamo primerjalne podatke, kolegica Sršen jih je natančno pogledala in to praktično vidimo v vseh statističnih skupinah industrijskega odjema, je slovenska cena električne energije za industrijski odjem nižja od glavnine naših gospodarskih partneric znotraj Evrope, vključno z vsemi sosedami. Odstopata navzdol predvsem Španija in Portugalska, ki tudi v letu 2023 kažeta precej drugačne cenovne pogoje, a to je iz dveh razlogov. Prvi je intenzivna vlaganja v s soncem bogati deželi v preteklosti, na drugi strani pa šibki čezmejni prenosi iz Iberijskega polotoka v kontinentalno Evropo, zaradi česar smo v času energetske krize radi poudarjali, da sta otok, čeprav sta polotok.

Nadalje pa je vendarle potrebno ugotoviti, da je cenovni šok v Sloveniji pa vendarle večji. Zakaj? Zato, ker so bile cene električne energije v Nemčiji, denimo, pred energetsko krizo za dvakrat večje kot cene v Sloveniji. In če je Nemčija beležila takšno krivuljo rasti cen, smo Slovenci doživeli takšno, ne glede na to, da je končna cena v vseh statističnih skupinah industrijskega odjema Sloveniji še vedno nižja od te v Nemčiji. Pri čemer morate na podatke, ki jih prikazuje Eurostat, torej Evropski statistični urad, vendarle odšteti učinke intenzivne državne pomoči gospodarstvu v času energetske krize skozi dva sprejeta zakona, ki ste jih sprejeli v tem Državnem zboru. Prvi zakon za pomoč gospodarstvu v letu 2022 v skupnem finančnem učinku 61 milijonov evrov in precej intenzivnejši, ker se je tudi problem zaostril v letu 2023, ko se je izteklo veliko število večletnih pogodb o zakupu električne energije. Potem, ko smo konec leta 2022 v tem Državnem zboru sprejeli Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize in na podlagi katerega je bilo doslej črpano 250 milijonov evrov pomoči gospodarstvu, pri čemer del izplačil še poteka oziroma bo izveden potem, ko bo v letošnjem letu izveden tako imenovani korekcijski postopek. Spomnili se boste, da smo k pomoči gospodarstvu pristopili ciljno izbrano, in sicer skladno s tem, da vsakdo dobi toliko pomoči, kolikor je dejansko prizadet. Zato, da pa smo izplačilo pomoči maksimalno poenostavili, je bilo podjetjem v izhodišču potrebno postaviti samo vlogo za njihovo samooceno dviga cen, ki jih bodo doživeli v letu 2023. Podatki jasno kažejo, da je bilo izplačanih manj pomoči, kot smo prvotno predvidevali. Spomnili se boste, da smo 16. decembra 2022, ko je ta Državni zbor sprejemal Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize napovedovali za 650 milijonov evrov pomoči. Že pri ocenah se je ta znesek znižal, zdaj pri realizaciji samega ukrepa pa lahko ugotavljamo, da bo na koncu bistveno nižji. Zdaj, jaz razumem, da je več razlogov zakaj je realizacija te pomoči nižja. Prvi je gotovo ta, da so bile ocene škode oziroma prizadetosti podjetij je višje, kot je bila na koncu dejanska prizadetost. Drugi razlog so nekateri izključitveni pogoji, recimo prepoved izplačila dobička ali nagrad poslovodstvu, v kolikor prejemaš javni denar za to, da preživiš kot gospodarska družba. Nenazadnje tudi nekateri ugotovljeni, torej neizpolnjevanje pogojev s strani javne agencije Spirit, ki kot veste je v tem primeru bila izvajalska agencija in podobno. Zdaj mi bi že morali izvesti korekcijski postopek, imamo kar nekaj izzivov v zvezi s pridobivanjem podatkov. Tudi pri izvajanju nadzora smo ciljali za podjetja kar se da enostaven način, brez obsežnega poročanja. V primeru prvega zakona v letu 2022 se je izkazalo, da imamo tudi po 16 tisoč strani dokumentacije, ki jo je potrebno pregledati za posameznega upravičenca. Zato smo se za lansko leto odločili za drugačen pristop in skušali povezati podatke dobaviteljev, se pravi tistih, ki dejansko podjetjem prodajajo električno energijo, na drugi strani sistemskega operaterja, ki ima natančne podatke o tem koliko moči je bilo dostavljene posameznemu kupcu in končno tudi podatke javne agencije Spirit, ki je vedela kakšna je bila ocena podjetja in kakšna pomoč je bila temu podjetju akontirana. Iz vseh teh treh podatkov točno natančno ugotovimo delno koliko podjetij pomoči pripada posameznemu podjetju po jasni formuli, ki je definirana v zakonu. Ti korekcijski postopki niso izvedeni do konca, zaradi tega, ker imamo očitno težave pri pridobivanju podatkov javna agencija Spirit dela na vse pretege za to, da bo te podatke povezala od nekaterih bodisi dobaviteljev bodisi sistemskega operaterja, še žal teh podatkov nismo dobili. Na koncu bo potrebno za delček upravičencev gotovo podatke pridobivati tudi ročno. V vsakem primeru pa skušamo to narediti z najmanjšim možnim administrativnim bremenom za upravičence, torej gospodarske družbe. Iz tega naslova bo v kratkem pred vami, Vlada je to novelo zakona potrdila prejšnji teden, na vaših klopeh novela Zakona o pomoči gospodarstvu, s katerim predlagamo zamik roka za izvedbo korekcijskega postopka do 31. avgusta letos. Da bo javna agencija imela dovolj časa, da podatke do konca pridobi, podjetjem seveda izplača preostali del pomoči, v nekaterih primerih pa verjetno tudi zahteva vračanje preveč izplačane pomoči. Zdaj, zakaj smo vse to naredili? Zato, ker se zavedamo, da je Slovenija ena od najbolj industrializiranih držav v Evropski uniji. Ob tem imamo tudi nadpovprečno energetsko intenzivno industrijo. Razlog za to je, da smo pomemben dobavitelj cele vrste materialov, ki zahtevajo zahteven energetski proces taljenje, topljenje, gorenje, vse to zahteva bodisi električno energijo ali zemeljski plin. Takšna je struktura našega gospodarstva. Dejstvo pa je, da je bila ta struktura slovenskega gospodarstva omogočena zato, ker smo imeli zgodovinsko gledano ugodne okoliščine za to, da smo imeli precej, precej nižjo ceno energije kot v drugih državah in potrebno bo ugotoviti, da so časi po ceni energije neminovno končani. Na to danes ni opozorila samo državna sekretarka Tina Seršen, na to z vrsto javnih nastopov opozarja direktor Elesa, gospod Aleksander Mervar, ki je danes tukaj z nami. Torej, mi se bomo morali navaditi na to novo realnost in temu prilagoditi tudi svoj razvojni in poslovni model v tem pogledu mora biti ta velika gospodarska transformacija za slovensko gospodarstvo v prvi vrsti priložnost, da razmislimo, kaj razvijamo, kaj proizvajamo, za kolikšen in na kako učinkovit način, tako v energetskem, osnovnem kadrovskem, finančnem smislu to naredimo. / oglašanje iz dvorane/ Se opravičujem. Rad gledam ljudi, ki se z njimi pogovarjam. / oglašanje iz dvorane/ Predsednica, same dobre ideje. Hvala lepa. Torej spomnili se boste in zanimivo mi je seveda gledati mesečne podatke o gibanju industrijske proizvodnje. In zanimivo je, decembra smo imeli spet precejšen padec, januarja pa smo bili po rasti industrijske proizvodnje v predelovalni dejavnosti prvi v Evropi. Morda se boste spomnili slabo leto nazaj, aprila lani se je zgodilo zelo podobno strm padec naše industrijske proizvodnje, že meseca maja je bil podatek obratno, aprila je imela največji padec Slovenija, največjo rast Irska, maja lani obratno največji padec Irska, največjo rast Slovenija - pač na mesečnih podatkih ne moremo nujno gledati krvne slike našega gospodarstva, dejstvo pa je in tega ni mogoče tajiti, da je zaradi energetske krize slovensko gospodarstvo nedvomno bilo močno prizadeto in to se kaže predvsem v predelovalnih dejavnostih, med katerimi sta bila posebej izpostavljeni dve, torej kemijska in papirna industrija. Mi smo lani sprejeli nalogo, ki ste nam jo v tem odboru dali; zadolžili ste nas, da pripravimo akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti, potem ko je tudi švicarski inštitut IMD ugotovil velik padec v konkurenčnosti Slovenije. Spomnil bi vas sicer, da smo takrat jasno razložili, na katerih podatkih ta raziskava temelji svoje ugotovitve, da so to pretežno anketni podatki, ki jih prispevajo menedžerji. Če hočemo torej po raziskavi švicarskega inštituta IMD boljši performans, bi bilo dobro, da se opremimo z malo več optimizma - malo več optimizma in malo manj jamranja - kljub temu, da nihče ne taji, da so razmere resne in da je tudi potrebno ukrepanje. Takrat ste nas torej zadolžili s trimesečnim rokom. Jaz priznam in se za to opravičujem, da smo si na ministrstvu vzeli precej več časa in ta akcijski načrt začeli pripravljati precej temeljito, analizirali najprej vse podatke, ki definirajo našo konkurenčnost tako po tej raziskavi kot po drugih, in skušali ugotoviti, okej, kaj je razlog, da smo na nekaterih področjih šibki. V tem pogledu smo bolj od analize skušali usmeriti pogled naprej in definirali ambicijo. Če smo bili do sedaj prepoznani kot zanesljiv in kompetenten dobavitelj v evropski industrijski verigi, moramo sedaj narediti premik naprej. In mimogrede, na celi vrsti področij nam to odlično uspeva premik od dobavitelja k inovativnemu in trajnostnemu razvojniku, k tistemu, ki bo zagotavljal nove rešitve in nove izdelke za ta zahteven, izzivov poln čas. In to nam na celi vrsti področij uspeva. Dal vam bom primer farmacije, kjer odločitev korporacije Sandoz za novo tovarno v Lendavi ni le odločitev za to, da bodo nekaj proizvajali v Sloveniji zato, ker ima poceni energijo, ne, to je strateška odločitev zato, ker v Sloveniji združujejo ne le svojo proizvodnjo pač pa svoj strateški razvoj, inoviranje novih zahtevnih farmacevtskih izdelkov. Tradicionalna prisotnost Slovenije v farmacevtski industriji, tako Leka kot Krke, danes Krka, Novartisa in Sandoza, ki ima vse tri močne razvojne oddelke v Sloveniji. Ni, torej je nedvomno produkt dolge tradicije Slovenije na tem področju, dobrega javnega regulatorja Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, ki mu je mogoče zaupati in inovativnega start up ekosistema, ki že kaže, recimo Lebena Ventures je slovensko podjetje, ki je zbral za 100 milijonov evrov nameravanih vplačil v nova /nerazumljivo/ nova startup podjetja. Samo na primeru ene industrije vam kažem to, kar moramo strateško narediti na temelju tradicionalnih industrij, razmišljati o novih rešitvah, novih poslovnih modelih, novih prebojih. V tem pogledu smo ta strateški načrt za gospodarsko transformacijo, povečanje konkurenčnosti in produktivnosti utemeljili na treh stebrih: dekarbonizacijo in nadgradnjo obstoječih industrij zato, da pomagamo obstoječi industriji preživeti in se konkurenčneje prilagoditi novim okoliščinam v svetu. Tudi ta industrija zagotavlja izjemno konkurenčne izdelke in rešitve svetu. Prav pred kakšno uro sem bil na inovacijski konferenci misije Gremo, kjer so predstavljali delček prebojnih inovacij, ki jih slovenska industrija zagotavlja v evropske industrijske verige. Podjetje Male iz Šempetra pri Gorici prikazalo majhen elektromotor, ki je ključen za to, da Lamborghini doseže na koncu svoje prebojne pospeške. Isto podjetje je pokazalo novo generacijo trakcijskega(?) električnega motorja, ki bo poganjal največje tovornjake. Na drugi strani zanimivi, da ne rečem seks startupi, kot je Flax performans, ki kaže električni performans, motocikel na električni pogon, ki veliko zanimanja dobi tako v evropskem kot svetovnem strokovnem tisku. Tej industriji, torej obstoječim industrijam in za njihovo dekarbonizacijo namenjamo tudi ukrepe, ki jih razvijamo skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo iz paketa REPower-EU v vrednosti 42 milijonov evrov, ki bodo v kratkem, še do poletja na voljo za izboljšanje konkurenčnosti te industrije.

Drugi steber, novi produkti in nove industrije, kjer gledamo predvsem na dinamičen, perspektiven, slovenski startup ekosistem. V začetku letošnjega leta smo imeli dvodnevno delavnico v Velenju in s startup ekosistemom, samimi startupi, družbami tveganega kapitala, podpornimi inštitucijami na čelu s Slovenskim podjetniškim skladom in vrsto regionalnih inkubatorjev, osmislili 9 strateških pobud, ki jih bomo dali v to strategijo, od vitke delniške družbe, boljših pogojev za opcijsko nagrajevanje, boljših ukrepov za privabljanje globalnih talentov, tako imenovano startup vizo, boljših pogojev za vlaganje sredstev nas, bančnih varčevalcev v pokojninske sklade, v alternativne naložbe, posledično tudi v družbe tveganega kapitala in druge ukrepe.

In tretji, končno steber, naši napori zato, da v Slovenijo umestimo inovacijske operacije globalnih visokotehnoloških podjetij. Tudi na tem področju nam uspeva, tako z igralci, ki so že prisotni v Sloveniji, kot tistimi, ki šele prihajajo.

Kaj hočem torej povedati, in predsednici se opravičujem, ker sem pri tem daljši, nedvomno je, da živimo v turbulentnih časih in da bodo ti turbulentni časi gotovo prinašali tudi žrtve, tudi med našimi gospodarskimi subjekti. To kaže nenazadnje tudi nemška gospodarska klima, od katere smo doslej bili vedno usodno odvisni. Kljub temu pa mora prav čas velike transformacije predstavljati tudi za nas veliko priložnost. In manj kot branimo staro, tisto, kar je preživeto, se skušamo osredotočiti na tisto, kar je pred nami in priložnosti, ki nam jih odpira ta veliki čas sprememb. Hvala lepa.