Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Mislim, da tema je takšna, ki je zanimiva za vse nas, ki smo bili kdajkoli v gospodarstvu, kot tudi za vse naše državljane in državljanke. Bi pa malo na kratko strnil, glede na to, da so se neki podatki pridobili oziroma so prišli po tem, ko je bil že vložen sklic seje, pa bom malo se na te podatke malo osredotočil. Osredotočil se bom predvsem na dva podatka, ki mislim, da sta lahko skrb vzbujajoča tako za vse nas kot za gospodarstvo in mislim, da se vsi skupaj nahajamo pred nekimi izzivi in skrbmi, tako da bo potrebno predvsem pač to, vladajoča koalicija malo strniti vrste, malo malo začeti, malo delati, pa delati za tisto kar je bilo obljubljeno ob zaprisegi Vlade, da boste delali za dobro ljudi.
Prvi, tisti, bi rekel, vzbujajoč podatek je bil obseg industrijske proizvodnje. Prvi izračun je nakazoval, da bo pač mesečna rast, se pravi tudi za mesec januar, da bo nekje 10,7 % letna rast pa 12,2 %, potem pa je prišel popravljen izračun. Ki pa zdaj sedaj predvideva mesečno rast 7 %, letno rast pa minus 3,4 %. To saj vemo, da ne gre za nek, bi rekel zgolj nek računovodski popravek, da je pač bilo neke napake, bilo nekaj številk, ampak tu zadaj je dosti večja materija pa dosti večji problem kot si mogoče kateri navaden državljan predstavlja, pa mogoče še tisto, bi rekel, navaden kmet ve, da če ti prej načrtuješ obseg industrijske proizvodnje nekaj visoko, pridejo pa neki padci, da morajo biti problemi, da so to problemi pri nas ali so to tudi problemi drugod, to še mogoče malo prej v razpravi, ampak toliko zaenkrat o tem.
Drug podatek, vrednost kazalnika gospodarske klime, če smo bili nekje v januarju, je bil, -3,1 pa je bil v februarju zaznati, bi rekel, zelo majhen padec 0,1 odstotno točko, se je ta kazalnik gospodarske klime v mesecu marcu poslabšal za 1 odstotno točko, se pravi, da bomo kazalnik gospodarske klime minus 4,3 odstotne točke. In če pogledamo samo te, bi rekel, kazalnike zaupanja za mesec marec, ki je zdaj na razpolago, vidimo, da edino gradbeništvo tam je nekaj pozitivnega, ampak še to predvsem zaradi tega, ker pa vemo, da je država pred nekimi intenzivnimi cikli investiranj gradenj v železniško infrastrukturo, cestno, mislim pa da imamo vsi problem. Mislim, saj to je bila pač že prejšnjič ena seja na to temo, da so ti naši projekti, kakršnikoli so, so finančno zelo, zelo visoki, in če bo gospodarska rast padala, če bo gospodarstvo v krizi, potem tudi na dolgi rok gradbeništvo oziroma kako se bodo ti vsi projekti financirali, finančno bo to veliko vprašanje in upamo, da ne bo tudi kazalnik zaupanja v gradbeništvo, šel navzdol, ampak upajmo, upati ne gre, so rekli. Saj pravim, tu so dejansko zelo veliki izzivi in mislim, da bi bilo tu potrebno namesto, da se je Vlada ukvarjala z enim štempljanjem, ukvarjati s čim drugim. Vemo, da naše gospodarstvo je pred izzivom, da so energenti, cene so šle, vemo, da so šle proti nebesom, da je sicer malo pade, ampak da je to. Srečujemo se pa tudi z izzivom pomanjkanja delovne sile, da je z neko integracijo ljudi, to ne bo šlo kar čez noč, tudi če moraš ljudi integrirati, jih je pač ne gre iz danes na jutri, ampak to je proces. Če prihaja pa iz nekih drugih okolij, ki imajo druge navade, je pa ta proces integracije še celo daljši gospodarstvo pa vemo, da tu čaka, da se nekdo navadi 3, 4 leta na neko razmišljanje, to je malo težko oziroma gospodarstvo tega časa nima. Če se še malo dotaknem, bi rekel, električne energije, pa bo to predvsem poudarek na podjetjih. Bilo je zaslediti v medijih, predvsem tisti, ki prihajamo iz vzhodnega dela Trojan, da štajerska gospodarska zbornica izraža malo skepso oziroma skrbi glede same energetike, cen električne energije, posebej pa izpostavljajo to še skrb bi rekel glede omrežnine. To mislim, da imajo veliko skrb in ne glede imajo kar prav, ko poudarjajo, da je nesprejemljivo, da se zaradi vsega navedenega znižuje konkurenčna prednost podjetij in se povečuje nepredvidljivost poslovnega okolja. Takšna situacija zahteva celovito obravnavo in hitre vladne ukrepe, ki bodo omogočili konkurenčno poslovanje podjetij v predvidljivem poslovnem okolju. To so zapisali v izjavi, bi rekel, štajerska gospodarska zbornica. Spomnimo se tudi izjave gospodarstvenikov, da bolje, da ta Vlada nič ne dela, ker če nič ne dela, potem tudi ne bo nič kaj narobe naredila. Ampak vseeno mislim, da danes smo tu, da predstavniki ministrstev povedo kakšne imajo poglede, kakšne imajo rešitve, da in državljani in državljanke kot tudi gospodarstvo ve v katero smer Vlada oziroma ministrstva razmišljajo.
Bilo je tudi zelo zanimiv, včeraj je bil en članek v enem časopisu, ne bom delal reklame za časopisom, ampak to kako se v industriji pripravlja nov sistem omrežnin, potem pa našteva vse te zadeve in potem kaj se bo, imajo pač, bi rekel, neke, bi rekel, neke povzetke, neke oporne točke. In vidiš tam, da imajo problem dragi bloki ob delavnikih. Se pravi, kako naj se gospodarstvo, ki se bo soočalo, ker vemo, da bodo ti bloki, ki bodo, bo najdražja energija, bo zjutraj to ena obračunska moč, ena omrežnina, ampak ti lahko proizvodnjo avtomatiziraš, nisi potem toliko odvisen od, bi rekel, tega bloka, lahko delaš tudi mogoče v tistem bloku, ko je energija oziroma električna energija cenejša, ampak nekdo, ki ima oziroma nima toliko avtomatizirano proizvodnjo oziroma nekdo, ki ima kontinuirano proizvodnjo, si ne more privoščiti nekih pavz, da bo zdaj te, ko bo ta blok, ki je najdražji te stroje zaustavil pa delal potem, ko je blok najcenejši, pa spet zaustavil, ker tudi vemo, da vsi ti zagoni pa zaustavitve, bi rekel naprave pa postrojen ne vplivajo dobro na naprave, ampak samo slabo. Potem, se pravi, gospodarstvo se zaveda, da bo treba nekje vlagati v avtomatizacijo in vodenje proizvodnje. Ukvarja se z identificiranjem naprav, ki poučujejo računsko moč. Ampak, ko pa pogledaš takole, posamezna podjetja, njihove izjave Aquafil pravi: "Omrežnine bodo višje za 600 tisoč evrov" in potem pravi: "Omrežnina bo dražja za 67 %." Vsi pravijo, da bodo stroški višji od 2,7 do 3,6-krat. Zanimivo pa je Iskra. Iskra pa pravi: nimamo izračuna, preveč neznank. Bi vam to malo citiral kaj je povedal Klemen Šešok, direktor operacij v Iskri: "V Iskri izračuna novih omrežnin nimamo. Toliko neznank je, da ga ne znamo narediti." Zdaj, če ga ti gospodje v Istri, ki pa vemo, da imajo resurse in sredstva, da to izračunajo, še oni ne znajo tega izračunali bomo mi navadi smrtniki oziroma neki manjši podjetniki se s tem udarom soočili. Mislim, da bo to potrebno, glede teh omrežnin, glede na to, da še energetski zakon ni bil sprejet, pa da bo še razprava o tem opravljena, da bo treba poslušati pripombe gospodarstva oziroma njihove probleme, ki jih vidimo in je treba tudi te probleme ne samo nasloviti ampak jih je potrebno tudi rešiti.
Zdaj v zadnjem času je bilo tudi moč opaziti zaskrbljenost glede gospodarske rasti v Nemčiji. Vemo, da gospodarska rast v Nemčiji pa mislim več ni spodbudna, da imajo probleme. Zdaj sicer Vlada se sklicuje na inflacijo, pa da so cene električne energije oziroma energentov poskočile v nebo. Istočasno se pa sklicuje, da prihaja premalo povpraševanja s strani Kitajske. Ampak mislim, da je en dogodek zadnjič, mogoče malo pred dramo te Nemce, ki so bili zavarovani v ta zeleni prehod, pa da bodo oni pač zmagovalci tega prehoda. Zgodilo se jim je namreč, da je v eno od njihovih pristanišč prišla ena od osmih ladij z nekaj tisoč električnimi avtomobili. In zdaj, ko je prišla ta zadeva v samo srce Nemčije. Ko so videli, da imajo ta, bi rekel, ta avtomobilski električni park Kitajske na svojem pragu, so rekli, to dejansko pomeni, dejansko pač je bilo celo naziv, da pomeni to vojno. Se pravi to vojno za trg na evropskem tržišču. Glede na to, da Nemčija ocenjuje, da bo letošnje probleme rešila z neko lastno potrošnjo, pomeni, da so se pač nekje opirali na dejstvo, da bodo ljudje tudi mogoče kaj več kupovali njihovih avtomobilov. Ampak če pride 8 teh velikih ladij, pa vsaka ima pa nekaj tisoč avtomobilov gor, pomeni tudi motenj v samem njihovem sistemu. In mislim, da imajo velike probleme. Je pa res, da če imajo oni probleme, nas ne more pač reči, oh, saj hvala bogu naj imajo oni probleme, ampak če imajo oni probleme, jih imamo potem tudi mi, ker vendarle je naše gospodarstvo v veliki meri vezano na izvoz, predvsem tudi na nemški trg. In vemo, če Nemčija ima probleme, potem imamo mi še dosti večje probleme. In mislim, da so izzivi, ki jih bo potrebno ne samo nasloviti, ampak treba se jih bo lotiti. Mislim, da znanja v Sloveniji je zadosti, ampak potrebno je zadeve primerno, bi rekel, tako kot sem rekel, se jih spoprijeti s težavami in jih tudi rešiti in pa potrebno je predvsem prisluhniti ljudem, ki opozarjajo kaj je narobe, pač boste pač snovalci teh zakonov, ki jih imate, morali malo kakšen knedel pojesti, pa tudi kakšno kritiko sprejeti, če ste kar napisali, pa ne drži? Ker pač tisti, ko dejansko uporabnik zakona čuti, ali je zakon v redu ali pa zakon slab. In zdaj sploh ta energetski zakon, ki se mu tako hudičevo mudi, mislim, da nikoli ni potrebno tako hiteti, da bi naredili nekaj slabega, kar bo imelo, bi rekel, negativne posledice na gospodarstvo. Vemo pa, da če bo naše gospodarstvo šlo s stagnacijo dol, potem tudi ne bo vseh teh projektov, ne bo sociale in bo samo še ena revščina vse skupaj. Hvala.